Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobiráč -a m (á)
pobiralec: za pobirači so ostajale polne košare
SSKJ²
pobirálec -lca [pobirau̯ca tudi pobiralca] m (ȃ)
kdor kaj pobira: pod vsakim kostanjem so bili pobiralci; najeti orača in pobiralce za krompir / pobiralec davkov davčni izterjevalec; pobiralec naročnine; pobiralec vodarine inkasant
SSKJ²
pobirálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za pobiranje: pobiralna priprava
♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju
SSKJ²
pobirálka -e [pobirau̯ka tudi pobiralka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj pobira: prinesti malico oraču in pobiralkam / pobiralka starih cunj
SSKJ²
pobíranje -a s (ī)
glagolnik od pobirati: pobiranje odpadlega sadja po sadovnjaku / pobiranje krompirja / čas za pobiranje pridelkov / pobiranje takse / pobiranje petelj
SSKJ²
pobírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s prijemom, prijemi delati, da kaj ni, ne leži več na tleh: otroku so igrače padale na tla, mati jih je pobirala / pobirati krompir, otreseno sadje
// delati, da kaj ni več na določenem mestu: pobirati kostanj iz žerjavice, pepel iz peči; pomagati pobirati perilo / pog. ti sesalniki dobro pobirajo prah vsrkavajo
2. s prijemom, prijemi delati, da pride kaj k osebku zlasti s tal: začeli so pobirati kamne in jih metati / pobirajo v smetnjakih, kar so drugi zavrgli / otroci pobirajo nalepke s pulta jemljejo
// z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji; jemati: jetnikom so začeli pobirati orožje / pobirati kmetom živino
3. delati, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: začel je pobirati glasovnice / pobirati mleko po odročnih vaseh; pobirati papir
// delati, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobirati članarino, stanarino / pobirati prostovoljne prispevke nabirati, zbirati / pog. pobirati podpise zbirati
// zahtevati, predpisovati: pobira visoke davke, oderuške obresti
4. pog. jemati, dobivati: pobirati citate iz pesmi, primere iz zgodovine / le kje pobira take govorice izve; rada pobira čenče posluša
5. ekspr. povzročati smrt: ta bolezen pobira tudi najkrepkejše ljudi; take ljudi rada pobira kap umirajo za kapjo
// delati, povzročati, da kdo slabi, hira: jetika jo pobira; brezoseb. po otrokovi smrti jo je kar pobiralo / na klancu je začelo starega moža pobirati je postajal utrujen
6. dobivati, dosegati: na turnirjih so pobirali prve nagrade / pobirati uspeh za uspehom
7. pog., ekspr., v zvezi z jo hitro hoditi, iti: pobirati jo iz mesta; ne veš, kako jo je pobiral; pobiral jo je, kolikor so ga nesle noge / začeli so jo pobirati drug za drugim odhajati
● ekspr. ne bom pobiral besed za teboj ne bom ponavljal, kar si rekel; star. pobirati črke zlogovaje brati; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram da ga na lahek način zaslužim; ekspr. pobirati drobtine zadovoljevati se z malo pomembnimi, malo vrednimi stvarmi; ekspr. pobirati korake hoditi, iti; ta avtomobil dobro pobira luknje pri vožnji dobro prenaša poškodovano cestišče; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; ekspr. v življenju pobira samo smetano se mu vedno dobro godi; ekspr. sonce pobira sneg topi; ekspr. pobirati stopnice iti po njih; ekspr. pobirati svoje ude in kosti po tleh težko vstajati; ekspr. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom jih je malo
♦ obrt. pobirati petlje popravljati sparane petlje
    pobírati se 
    1. vstajati, dvigati se: gledali so ga, kako se je pobiral; pobiral se je s tal; počasi se je pobiral in si otepaval sneg / ekspr. ljudje padamo in se pobiramo
    2. nar. ujemati se, razumeti se: s taščo se ni pobiral
    pobiráje :
    godrnjal je, pobiraje umazano posodo z mize
SSKJ²
pobírek -rka m (ȋ)
knjiž. paberek: na njivah je ostalo nekaj pobirkov / zgodovinski pobirki
SSKJ²
pobirokrátiti -im dov. (á ȃ)
nav. slabš. uvesti birokratizem: pobirokratiti poslovanje
SSKJ²
pobíti1 -bíjem dov., pobìl (í ȋ)
1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili
2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila
3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla
● ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli
4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna
// nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo
5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil
6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila
    pobíti se 
    pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi
    pobít -a -o:
    bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi
SSKJ²
pobíti2 -bóm stil. -bódem dov., pobódi pobódite in pobodíte (ī ọ̄, ọ̄)
star., navadno kot velelnik ostati: pobodi še malo pri nas
SSKJ²
pobítje -a s (ȋ) star.
1. uboj, umor: zgodilo se je strašno pobitje
2. razdejanje, uničenje: vihar je povzročil grozno pobitje
SSKJ²
pobítost -i ž (ȋ)
stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost
SSKJ²
poblagoslovíti -ím dov., poblagoslôvil; poblagoslovljèn tudi poblagoslôvljen (ī í)
v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti: ob božiču je vse pokadil in poblagoslovil
SSKJ²
poblátiti -im dov. (á ā)
knjiž. umazati z blatom: poblatiti tla / voz ji je poblatil obleko
    pobláten -a -o:
    poblatena obleka
SSKJ²
poblazíniti -im dov. (í ȋ)
star. oblaziniti: poblaziniti stole
    poblazínjen -a -o:
    poblazinjena klop
SSKJ²
poblaznélost -i ž (ẹ́)
stanje poblaznelega človeka: v poblaznelosti je tolkla po njem
SSKJ²
poblaznéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati blazen: jetnik je poblaznel / ekspr. ko je to slišala, je čisto poblaznela / ekspr. poblazneti od sovraštva, strahu
    poblaznèl in poblaznél -éla -o:
    poblaznel človek
    ●     ekspr. v poblazneli grozi je tekel za njim zelo veliki
SSKJ²
poblažíti -ím dov., poblážil (ī í) zastar.
1. olajšati, omiliti: poblažiti bolečine / poblažiti huda nasprotja
2. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen poblaži človeka
    poblažèn -êna -o:
    od njega gre vedno poblažen
SSKJ²
pobledéti -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í)
1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela
// prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid
2. obledeti: črnilo, slika z leti pobledi
3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele
4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel
    pobledèl in pobledél -éla -o:
    pobledel obraz; od pranja pobledela obleka
SSKJ²
pobledévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. bledeti: lica so mu pobledevala / dekle je zardevalo in pobledevalo prebledevalo / spomin nanj pobledeva postaja manj izrazit
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobledíti -ím dov., poblédi tudi poblêdi; poblédil (ī í)
narediti kaj bledo: mesečina je pobledila kupole
SSKJ²
pobléndati -am dov. (ẹ̑) pog.
z prižigom in ugasnitvijo avtomobilskih dolgih žarometov opozoriti druge voznike na kaj: poblendati nasproti vozečemu vozniku
SSKJ²
poblèsk tudi poblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi
2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček
SSKJ²
poblestévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč
SSKJ²
pobleščávati se -am se tudi pobleščávati -am nedov. (ȃ)
na rahlo, v presledkih se bleščati: okna se pobleščavajo v soncu; sonce se pobleščava v tolmunu; pren., ekspr. lasje so se ji pobleščavali izza čepice
SSKJ²
poblísk -a m (ȋ)
1. glagolnik od pobliskati se ali poblisniti:
a) pobliski luči, svetilnika / med pobliskom, ki je napovedoval nevihto, je zagledal njen bledi obraz
b) njena otroškost se kaže v sproščenem smehu, v pobliskih oči / poblisk jeze, veselja je zažarel v njegovih očeh / ekspr. ujel je poblisk njene postave odsev
2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: imeti genialne pobliske; v sklepu je viden poblisk zdravega razuma / na obzorju so se kazali pobliski revolucije
SSKJ²
poblískati se -am se dov., tudi pobliskájte se; tudi pobliskála se (í)
1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se: iz topa se je pobliskalo / na nebu se je pobliskalo
2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so se pobliskala / jezno, veselo so se mu pobliskale oči
● ekspr. se ti je zdaj pobliskalo, kako je z njim si zdaj dojel, spoznal
SSKJ²
pobliskávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pobliskavati: pobliskavanje za gorami je napovedovalo nevihto / pobliskavanje valov v soncu
SSKJ²
pobliskávati -am nedov. (ȃ)
1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo
2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost
// prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost
● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil
SSKJ²
poblískniti -em dov. (í ȋ)
poblisniti: še nekajkrat je poblisknilo in nevihta je minila / oči so mu čudno poblisknile
● ekspr. z očmi pobliskniti po sogovorniku jezno ali živahno ga pogledati
SSKJ²
pobliskováti -újem nedov. (á ȗ)
1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska
2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo
● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas
    pobliskujóč -a -e:
    v soncu pobliskujoča gladina morja
SSKJ²
poblísniti -em dov. (í ȋ)
1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo
2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi
● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil
SSKJ²
poblížje in poblíže prisl. (í) knjiž.
1. bolj od blizu: pozneje sem si to skalovje ogledal pobližje; tega motorja še nisem videl pobližje
2. natančneje, podrobneje: oglejmo si vsebino romana pobližje; delavce moramo pobližje seznaniti s pravicami in dolžnostmi / morala bi se pobližje spoznati
SSKJ²
pobljúvati -am in -bljújem tudi pobljuváti -bljúvam in -bljújem dov., pobljúval tudi pobljuvál (ú; á ú)
z bruhanjem umazati; pobruhati: otrok jo je vso pobljuval
    pobljúvan tudi pobljuván -a -o:
    pobljuvana tla
SSKJ²
pobóbnati -am dov. (ọ̑)
z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove: nenadne kaplje so pobobnale po pločevinasti strehi; pobobnati s pestjo, prsti po mizi / ekspr. rahlo je pobobnal po oknu potrkal
SSKJ²
pobobnévati -am nedov. (ẹ́)
v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo
// bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli
SSKJ²
pobóčen -čna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter
2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni
SSKJ²
pobóčje -a s (ọ̑)
nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba
SSKJ²
pobóčnica -e ž (ọ̑)
1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade
2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice
SSKJ²
pobóčnik -a m (ọ̑)
knjiž. pribočnik: poveljnik in njegov pobočnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobógati -am dov. (ọ̑)
star. spraviti, pobotati: pobogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se spet pobogala
SSKJ²
pobòj -ôja m (ȍ ó)
glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi
● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu
SSKJ²
pobolévati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat, a ne hudo boleti: glava, želodec ga poboleva; poboleva jo pri srcu
2. zastar. bolehati: že nekaj mesecev poboleva
SSKJ²
pobóljšanje -a s (ọ̑)
glagolnik od poboljšati: obljubiti poboljšanje; poboljšanje obsojenca / poboljšanje življenjske ravni delavca
SSKJ²
pobóljšati -am dov. (ọ̑)
1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati
2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov
● učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene
    pobóljšan -a -o:
    poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi
SSKJ²
pobóljšek -ška m (ọ̑)
1. star. priboljšek: s poboljški ga je pridobivala zase / za poboljšek mu je poslala kos potice
2. zastar. izboljšanje, izboljšava: doseči poboljšek in napredek; dihanje je kazalo na poboljšek
SSKJ²
poboljševálec -lca [poboljševau̯ca tudi poboljševalca] m (ȃ)
kdor poboljšuje: poboljševalec ljudi
SSKJ²
poboljševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje
● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod
♦ pravn. kazenski poboljševalni dom nekdaj zavod, v katerem prestajajo kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod nekdaj zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti
SSKJ²
poboljševálnica -e ž (ȃ)
pravn., do 1930 zavod za mladoletne prestopnike: biti v poboljševalnici
● pog. če boš tak, te bomo dali v poboljševalnico v prevzgojni dom
SSKJ²
poboljševánje -a s (ȃ)
glagolnik od poboljševati: poboljševanje mladoletnikov / poboljševanje delovnih razmer
SSKJ²
poboljševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti: poboljševati ljudi; ekspr. gore nas poboljšujejo / poboljševati otrokov značaj
2. izboljševati: poboljševati gospodarstvo; razmere se poboljšujejo
SSKJ²
poboljšljív -a -o prid. (ī í)
ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi
SSKJ²
pòbolníšničen -čna -o [pobou̯nišničən] prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po zdravljenju v bolnišnici: pobolnišnična nega, obravnava, oskrba, pomoč; pobolnišnična rehabilitacija; pobolnišnično zdravljenje
SSKJ²
pobórnica -e ž (ọ̑)
knjiž. zagovornica, privrženka: bila je vneta pobornica te politike / pobornica za ženske pravice borka
SSKJ²
pobórnik -a m (ọ̑)
knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik
SSKJ²
pobôsti -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó)
1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli
2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo
3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani
● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu
SSKJ²
pobòt -óta m (ȍ ọ́)
pravn. pobotanje: pobot terjatev
SSKJ²
pobótanje -a s (ọ̄)
glagolnik od pobotati: pobotanje sprtih prijateljev / pobotanje terjatev
♦ pravn. opustitev kaznovanja ali milejše kaznovanje zaradi obojestranske (raz)žalitve
SSKJ²
pobótati -am dov. (ọ̄)
s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pobotati sprta zakonca; sporekla sta se, a sta se kmalu spet pobotala; pobotal se je z očetom
♦ pravn. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo
    pobótati se star.
    dogovoriti se, pogoditi se: pobotati se za plačilo
    pobótan -a -o:
    pobotana soseda
SSKJ²
pobóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pobotanje: pobotni dogovor
♦ pravn. pobotna listina pobotnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobótnica -e ž (ọ̑)
pravn. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga: izdati, podpisati pobotnico / izbrisna pobotnica
SSKJ²
pobótriti se -im se dov., pobótren (ọ̄)
v krščanskem okolju stopiti, priti v botrsko razmerje: družini sta se pobotrili
SSKJ²
póbovski -a -o prid. (ọ̑)
pog. fantovski: pobovske navade
SSKJ²
pobožánstvenje -a s (ȃ)
glagolnik od pobožanstviti: pobožanstvenje junakov / pobožanstvenje narave
SSKJ²
pobožánstviti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. narediti kaj za božansko: Rimljani so svoje vladarje pobožanstvili / pobožanstviti naravo
// narediti kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: pobožanstviti zgodovino
    pobožánstven -a -o:
    pobožanstven človek; pobožanstvena narava
SSKJ²
pobóžati -am dov. (ọ̑)
1. ljubkujoče premakniti roko po čem: pobožati otroka po licu; pren. njene oči so ga pobožale; pobožal jo je s pogledom
2. knjiž. povzročiti prijeten, ugoden občutek: lahen veter mu je pobožal lica; sončni žarki so ga pobožali po obrazu; pren. ta beseda ga je prijetno pobožala
● ekspr. pobožati koga s palico udariti
SSKJ²
pobóžen -žna -o prid., pobóžnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska
// ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli
2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove
3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom
● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive
    pobóžno prisl.:
    pobožno moliti
    ♦     glasb. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne
SSKJ²
poboževáti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. delati kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti poboževali / nekatera ljudstva pobožujejo naravo
// delati kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: poboževati delo
SSKJ²
pòbožíčen -čna -o prid. (ȍ-ȋ)
v krščanstvu nanašajoč se na čas po božiču: pobožično vreme / pobožični teden
SSKJ²
pobóžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. narediti kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti pobožili
// narediti kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: pobožiti delo, razum; pobožiti žensko
SSKJ²
pobóžkati -am dov. (ọ̑)
otr. pobožati: pobožkal je zajčka
SSKJ²
pobóžnež -a m (ọ̑)
ekspr. pobožen človek: imajo ga za pobožneža
SSKJ²
pobóžnica -e ž (ọ̑)
knjiž. pobožna ženska:
SSKJ²
pobóžnik -a m (ọ̑)
knjiž. pobožen človek: pobožnik in pravičnik
SSKJ²
pobožnják -a m (á)
nav. slabš. pobožnjaški človek: pobožnjak in svetohlinec
SSKJ²
pobožnjákar -ja m (ȃ)
nav. slabš. pobožnjakarski človek: na starost je postal pobožnjakar; svetohlinec in pobožnjakar
SSKJ²
pobožnjákarica -e ž (ȃ)
nav. slabš. pobožnjakarska ženska: sčasoma se je spremenila v pobožnjakarico
SSKJ²
pobožnjákarski -a -o prid. (ȃ)
nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjakarska ženska / pobožnjakarsko svetohlinstvo
SSKJ²
pobožnjákarstvo -a s (ȃ)
nav. slabš. pretirana pobožnost: vsaka pobožnost je bila zanj že pobožnjakarstvo; zlagano pobožnjakarstvo
SSKJ²
pobožnjákinja -e ž (á)
nav. slabš. pobožnjaška ženska: stara pobožnjakinja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobožnjáški -a -o prid. (á)
nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjaška ženska; pobožna je, a nikakor ne pobožnjaška
    pobožnjáško prisl.:
    pobožnjaško se vesti
SSKJ²
pobožnjáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. pretirana pobožnost: očitati komu pobožnjaštvo; hinavsko pobožnjaštvo
SSKJ²
pobóžnost -i ž (ọ́)
1. lastnost pobožnega človeka: nikoli ni kazal kake posebne pobožnosti; iskrena, velika pobožnost; pobožnost romarjev / čustvena pobožnost
2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: opravljati pobožnosti / rožnovenska pobožnost
● vznes. s pobožnostjo jemati pesmi v roke z velikim spoštovanjem
SSKJ²
pobránati -am tudi pobranáti -ám dov. (ā; á ȃ)
prerahljati zemljo z brano: pobranati njivo, travnike / pobranati posevke
    pobránan tudi pobranán -a -o:
    pobranani pas travnika; pobranana njiva
SSKJ²
pobraníti se in pobrániti se -im se dov. (ī á)
krajši čas braniti se: pobranil se je zaradi lepšega / saj nisem hotel, se je pobranil pred očetom
SSKJ²
pobrátenje -a s (ȃ)
glagolnik od pobratiti se: pobratenje med pesnikoma
SSKJ²
pobráti -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é)
1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti
// postopno narediti
a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti
b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali
2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo
// narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče
// z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil
3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke
// narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino
4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus
5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali
6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. na hitro jo je pobralo
// uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot vzklik strela, vrag naj pobere vse skupaj
7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane
8. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati
9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav
10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva
11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega
● avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal
♦ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena
    pobráti se 
    1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral
    2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, od koder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi
    3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral
    pobrán -a -o:
    pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje
SSKJ²
pobrátim -a m (ȃ)
kdor se s kom pobrati: pobratimi so si segli v roke
// zlasti v srbskem okolju kdor slovesno obljubi bratovsko ljubezen osebi, s katero ni v krvnem sorodstvu: skrbeti za pobratima
SSKJ²
pobratimíja -e ž (ȋ)
zastar. pobratimstvo: skleniti pobratimijo
SSKJ²
pobrátimski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pobratime: pobratimska odkritosrčnost / pobratimsko razmerje
SSKJ²
pobrátimstvo tudi pobratímstvo -a s (ȃ; ȋ)
pobratimsko razmerje: skleniti pobratimstvo
SSKJ²
pobrátiti se -im se dov. (á ȃ)
skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila
● mesti sta se pobratili na podlagi pogodbe sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati
// zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila
    pobrátiti knjiž.
    povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila
    pobráten -a -o:
    pobrateni narodi
SSKJ²
pobŕcati -am dov. (r̄)
krajši čas brcati: ranjena žival je še pobrcala in poginila
SSKJ²
pobrcávati -am nedov. (ȃ)
1. v presledkih brcati: konja sta začela pobrcavati; jezno pobrcavati
2. nar. primorsko grdo, neprimerno ravnati s kom: zgrozil se je, ko je opazil, kako pobrcavajo s fantom
SSKJ²
pobrenčávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih brenčati: muhe pobrenčavajo / zvonec rahlo pobrenčava
SSKJ²
pobrenkávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih brenkati: pobrenkavati na kitaro
SSKJ²
pobréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. obrežen, obalen: pobrežni kraji / pobrežno sprehajališče
SSKJ²
pobréžje -a s (ẹ̑)
knjiž. obrežje, obala: z grmovjem poraslo pobrežje / morsko pobrežje / prebivalci istrskega pobrežja / opazovati s pobrežja ribiče
SSKJ²
pobréžnik -a m (ẹ̑)
nav. mn., zool. velike močvirske ptice, ki gnezdijo na tleh, Charadriiformes:
SSKJ²
pobrígati se -am se dov. (ȋ) pog.
1. poskrbeti za kaj: pobrigati se za hrano / pobrigati se za živino
2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: med kuhanjem se je gospa nekoliko pobrigala za moje zasebne zadeve
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobríniti se -em se dov. (í ȋ) zastar.
1. poskrbeti za kaj: pobriniti se za ogenj in zajtrk / pobrinil se je za siroto
2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: nihče se ni pobrinil za objokani obraz neveste; pobrinil se je tudi za dobre lastnosti obtoženca
SSKJ²
pobrísati -bríšem dov., tudi pobrisála (í ȋ)
1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati mizo s krpo; pobrisati posodo; s predpasnikom mu je pobrisala stol; pobrisati tla v kuhinji / reditelj je pobrisal tablo
// odstraniti kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati prah s polic; pobrisati polito vino / z roko je pobrisal drobtine z mize
2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pobrisati jo pred policijo; pobrisal jo je domov; hitro jo pobriši / zajec jo je z dolgimi skoki pobrisal v gozd / planil je skozi vrata, da bi jo pobrisal ušel; pobrisal mi jo je
● pog., ekspr. pobrisati jo čez ilegalno oditi v tujino
SSKJ²
pobríti -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ)
obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke
● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha
    pobrít -a -o:
    pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
SSKJ²
pobrízgati -am dov. (ȋ)
z brizganjem
a) zmočiti, ovlažiti: z vodo je pobrizgal tla / ekspr. avtomobil ga je pobrizgal z blatno vodo poškropil
b) prekriti: pobrizgati obdrgnjena mesta z barvo
    pobrízgan -a -o:
    sneg je bil pobrizgan s krvjo
SSKJ²
pobrkljáti -ám dov. (á ȃ)
1. krajši čas brkljati: čeprav je star, rad še kaj pobrklja okrog hiše
2. pog. pobrskati, pošariti: pobrkljal je med papirji; pobrkljati po predalu
SSKJ²
pobrnévati -am nedov. (ẹ́)
v presledkih brneti: struna je še nekaj časa pobrnevala / letala so pobrnevala nad mestom pobrnevajoč letala; pren., knjiž. v njenih besedah je pobrnevala otožnost
SSKJ²
pobrodíti -bródim dov. (ī ọ́)
krajši čas hoditi po čem ovirajočem: pobroditi po blatu, vodi / rad bi malo pobrodil po hribih in gozdovih tod okrog / pobrodila mu je po laseh; s prsti pobroditi po zrnju
SSKJ²
pobŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
krajši čas brskati: kokoš je pobrskala po gnoju / pobrskati s palico po listju / pobrskati po omari, v omari; ekspr. pobrskati po seznamih poiskati
● ekspr. v mladosti je malo pobrskal po knjigah, pa misli, da vse ve je malo študiral; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti
SSKJ²
pobrúhati -am dov. (ū ȗ)
z bruhanjem umazati: pobruhati obleko
    pobrúhan -a -o:
    pobruhana tla
SSKJ²
pobrúnčati -am dov. (ȗ)
knjiž. prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot
    pobrúnčan -a -o:
    pobrunčan klanec
SSKJ²
pobrundávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem
SSKJ²
pobrusíti in pobrúsiti -im dov., pobrúšen (ī ú)
1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso
2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob
3. z brusom obdelati predmet: pobrusiti kremplje, rogove za nastop; pobrusiti rob z brusnim papirjem; pobrusiti in polakirati parket, površino
● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel
SSKJ²
pobúda -e ž (ȗ)
kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši
// prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude
SSKJ²
pobúden -dna -o prid. (ú ū)
ki daje pobudo: pobudna skupina; bila je pobudna in podjetna / pobudne besede spodbudne
SSKJ²
pobudílo -a s (í)
med. snov, ki nastane v organizmu in povzroči delovanje določenih tkivnih celic: pobudila za kožo
SSKJ²
pobudíti -ím dov., pobúdil; pobujèn (ī í)
1. povzročiti kako dogajanje, delovanje: pobuditi raziskovanje; roman je pobudila socialna problematika / pobuditi zanimanje za narodnostna vprašanja vzbuditi; pobudi ga k delu spodbudi
2. drugega za drugim zbuditi: pobudil je vse v hiši
SSKJ²
pobúdnica -e ž (ȗ)
ženska ali država, ustanova, ki da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: glavna pobudnica akcije; pobudnica ustanovitve društva / naša država je pobudnica za sklicanje konference
SSKJ²
pobúdnik -a m (ȗ)
kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: bil je glavni pobudnik za ustanovitev društva; pobudnik odporniškega gibanja
SSKJ²
pobúdnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost pobudnega: odlikuje se z veliko pobudnostjo / pobudnost za ustvarjanje pobuda
SSKJ²
pobújati -am nedov. (ú)
povzročati kako dogajanje, delovanje: začeli so pobujati k proučevanju okolja / pobujati otrokovo dejavnost spodbujati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pobúniti -im dov. (ú ȗ)
zastar. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: pobuniti tlačane proti gosposki; ljudstvo se bo pobunilo
    pobúnjen -a -o:
    pobunjeni kmetje
SSKJ²
pobúnkati -am dov. (ȗ)
krajši čas bunkati: pobunkal je po vratih
SSKJ²
poburžújiti se -im se dov. (ū ȗ)
slabš. pomeščaniti se: poburžujil se je
SSKJ²
pobútati -am dov. (ū ȗ)
ekspr. večkrat močno udariti: pobutati na steno, po vratih
SSKJ²
pocájtati -am dov. (ā)
nižje pog. ozdraviti, pozdraviti2: to te bo pocajtalo
    pocájtati se 
    ozdraveti, pozdraviti se: ali si se že pocajtal
SSKJ²
pôcar -ja m (ȏ)
pog., slabš. počasen, nespreten človek: ne bi smeli zaupati dela temu pocarju
SSKJ²
pocedíti -ím dov., pocêdi in pocédi; pocédil; pocejèn (ī í)
1. ekspr. popiti, izpiti: med vožnjo so pocedili zadnjo kapljo žganja / celo steklenico vina je pocedil
2. ekspr. s težavo reči, povedati: pocedila je nekaj besed med jokom / ne morem, je pocedil počasi
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: brez besed jo je pocedila iz sobe; nevajeni streljanja so jo že po prvih strelih pocedili; pocedil jo je domov
    pocedíti se 
    1. zelo počasi in v majhni količini steči: od barve, s katero je pisal parole, sta se pocedila dva curka; po bradi se mu je pocedila slina / kri se mu je pocedila iz nosa
    2. ekspr. hitro oditi, steči: gruča otrok se je pocedila proti mostu
    ●     ekspr. za hribi je zagrmelo in prav kmalu se je pocedil dež je začelo deževati; ekspr. ob pogledu na rdeča jabolka so se mu pocedile sline si je zaželel jabolk
SSKJ²
pocêjati -am nedov. (é)
1. v presledkih cediti: živina je težko vlekla in pocejala sline / ekspr. nebo poceja dež / star. posoda drži, ne poceja ne pušča
2. ekspr. s težavo govoriti, pripovedovati: počasi je pocejal odgovor / pocejati besede skozi zobe
    pocêjati se 
    večkrat se pocediti: sline se mu pocejajo po bradi; pri nalivanju se je vino pocejalo po steklenici
SSKJ²
pocelíti in pocéliti -im, in pocéliti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̄)
nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti: mazilo je pocelilo rane; praske so se mu pocelile / roka se je pocelila
SSKJ²
pocéni1 -- prid. (ẹ́)
ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti
// ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava
● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši
SSKJ²
pocéni2 prisl. (ẹ́)
po nizki ceni: poceni kupiti, prodati / takrat se je živelo bolj poceni; pren., ekspr. ne daj se tako poceni; poceni zaslužena pohvala
● pog. poceni se najesti malo plačati za hrano; pog., ekspr. poceni jo je odnesel ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan; prim. cenejši
SSKJ²
pocenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od poceniti: pocenitev stanovanj, živil / publ. pocenitev obratovanja z novimi stroji zmanjšanje obratovalnih stroškov
SSKJ²
poceníti -ím dov., pocéni; pocénil (ī í)
narediti kaj cenejše: poceniti blago, živila; sladkor se je pocenil / publ. poceniti proizvodnjo zmanjšati proizvodne stroške
SSKJ²
pocenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo
SSKJ²
pocépati -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr.
1. popadati1: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop
2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza
SSKJ²
pocepetáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal
SSKJ²
pocepíti in pocépiti -im dov. (ī ẹ́)
drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli
SSKJ²
pocésten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je na cesti: pocestno blato / zastar. star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni / ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka
2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati s pocestnimi imeni; sam.: nekaj pocestnega je na njej
SSKJ²
pocéstnica -e ž (ẹ̑)
slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
SSKJ²
pocéstnik -a m (ẹ̑) knjiž.
1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj
2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pocestnják -a m (á)
nar. potepuh, klatež: druži se s pocestnjaki; hodi brez cilja kakor pocestnjak
SSKJ²
pocigániti se -im se dov. (á ȃ)
ekspr. prilagoditi se potepuškemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil
SSKJ²
pocíljati -am dov. (í)
pog. oceniti lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; pomeriti: pociljal je in ustrelil
SSKJ²
pocíncati -am dov. (ȋ) zastar.
pomajati: pocincal je drog, da se je odlomil / pocincati z nogo / preh. pocincala in pozibala je otroka
SSKJ²
pocincávati -am nedov. (ȃ)
zastar. v presledkih majati: pijanec pocincava z glavo / preh. pocincavala je otroka na kolenu
SSKJ²
pocingljáti -ám dov. (á ȃ)
povzročiti visoke, zveneče glasove: pocingljal je z zlatniki v žepu / ekspr. stekla je iz sobe in pocingljala pri sosednjih vratih pozvonila
// dati visoke, zveneče glasove: zvonček je pocingljal
SSKJ²
pocingljávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih cingljati: zvonček je pocingljaval / sunkovito je obračala glavo in pocingljavala z velikimi uhani / v torbi so mu pocingljavale steklenice
SSKJ²
pocíniti -im dov. (í ȋ)
prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino
    pocínjen -a -o:
    pocinjena žica
SSKJ²
pocínkanje -a s (ȋ)
glagolnik od pocinkati: pocinkanje pločevine
SSKJ²
pocínkati -am dov. (ȋ)
prekriti kovino s tanko plastjo cinka: pocinkati pločevino
    pocínkan -a -o:
    pocinkana žica
SSKJ²
pocinkoválnica -e ž (ȃ)
obrat, delavnica za cinkanje: delati v pocinkovalnici
SSKJ²
pocítrati -am dov. (ȋ) ekspr.
1. vzeti, odnesti: pocitrala je svoje stvari in šla / kot podkrepitev hudič naj me pocitra, če to ni res; kot vzklik vrag vas pocitraj
● pog. vsak čas bo vse vrag pocitral vse bo propadlo
2. pog., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pocitral jo je domov; huda mu bo predla, če je ne bo pocitral
SSKJ²
pocmákati -am dov. (ȃ)
pocmokati: srknil je iz steklenice in pocmakal; zadovoljno pocmakati / pocmakati z ustnicami
SSKJ²
pocmokáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas cmokati: popil je mošt in pocmokal / pocmokati z ustnicami
● pog., šalj. stisnil jo je k sebi in pocmokal večkrat poljubil
SSKJ²
pocmokávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih cmokati: govoril je in vmes pocmokaval
SSKJ²
pocokláti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. pohoditi, pomendrati: vso travo bodo pocoklali / ogorek je vrgel na tla in ga s škornji pocoklal
SSKJ²
pocŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. pog. drug za drugim poginiti: živina mu je pocrkala
2. nizko pomreti: če se ne bomo uprli, bomo od lakote pocrkali
SSKJ²
pocrkljáti -ám dov. (á ȃ) pog.
1. poljubkovati: vzela ga je v naročje in ga pocrkljala
2. omogočiti, povzročiti komu kako ugodje: pocrkljala ga je s sladkarijami; ni ti še treba vstati, malo se še pocrkljaj
SSKJ²
pocúcati -am dov. (ȗ)
otr. posesati: teliček je že pocucal / pocucati mleko iz stekleničke popiti po dudi
SSKJ²
pocúkati -am dov. (ú ȗ)
pog. večkrat sunkoma potegniti: pocukati koga za lase, rokav; pocukati za vrv
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pocúkniti -em dov. (ú ȗ)
pog. sunkoma potegniti: pocukniti koga za lase, rokav
SSKJ²
pocúkranost -i ž (ȗ)
pog., ekspr. čustvenost, a vsebinska praznost: pocukranost filmske zgodbe
SSKJ²
pocúkrati -am dov. (ȗ)
pog. potresti s sladkorjem: ocvreti in pocukrati flancate
● ekspr. od mene naj ne pričakujejo, da bom svoje poročilo pocukral prikazal v njem stvari boljše, lepše, kot so
    pocúkran -a -o
    1. deležnik od pocukrati: pocukrani krofi; vrt je pod novim snegom kot pocukran
    2. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: pocukran film; pocukrane fraze
    // pretirano prijazen, vljuden: kako je pocukrana / pocukran nasmeh
    // sladkobno lep: občudovati pocukrane filmske igralce / na steni visi pocukrana slika
SSKJ²
pocuréti -ím dov. (ẹ́ í)
steči, spolzeti v tankem curku: kri mu je privrela na lase in mu pocurela čez obraz
SSKJ²
pocurljáti -ám dov. (á ȃ)
steči, spolzeti v tankem curku: vino je pocurljalo med prsti na tla
SSKJ²
pocúzati -am dov. (ȗ)
nav. ekspr. posesati: pocuzati kri iz rane
SSKJ²
pocvírnati -am dov. (ȋ)
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel
SSKJ²
pocvítanje -a s (ȋ)
agr. zapoznelo cvetenje posameznih cvetov: pocvitanje sadnega drevja
SSKJ²
pocvréti -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ȅ)
1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo
2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči1, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku
SSKJ²
póč -í ž (ọ̑)
nar. gorenjsko razpoka: poč se veča; poč v hlodu
♦ alp. navpična razpoka v skalovju
SSKJ²
počàk1 tudi počák -áka m (ȁ á; ȃ)
zastar., v prislovni rabi, v zvezi na počak na kredit: dati, dobiti, kupiti na počak
♦ lov. lov na počak lov na čakanje
SSKJ²
počák2 -te medm. (ā)
pog. počakaj, čakaj: počak, čisto tako pa le ni / le počak, boš že še videl
SSKJ²
počákaj -te medm. (ā)
1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: počakaj, to pa ni tako
2. izraža grožnjo: počakajte, še žal vam bo
SSKJ²
počákati -am dov., počákajte in počakájte; počákala in počakála (á ȃ)
1. ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: počakal ga je doma; počakati na avtobus; počakati pred hišo; po pouku se vsak dan počakata / kot vljudnostna fraza trenutek počakajte, prosim
2. ne storiti česa, računajoč, da se bo kaj zgodilo: počakal bo ugodne prilike, ugodno priliko; počakati na odgovor; počakaj, da doštudiraš, pa boš samostojen
// ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: še malo počakam, potem pa moram iti; počakati koga s kosilom; počakati z nakupom do konca meseca / kot opozorilo počakaj, da te počešem
3. pog. ostati dolgo uporaben, užiten: jabolka v tej kleti počakajo; mleko najbolje počaka v latvici
● ekspr. nič ne hiti, delo te bo počakalo nihče ga ne bo opravil namesto tebe; ekspr. bal se je, da ga bo kje počakal poiskal in mu kaj hudega, neprijetnega naredil; obljubila mu je, da ga bo počakala da se ne bo poročila z drugim; ekspr. obljubil mu je, da bo za denar počakal dal mu je odlog za plačilo; ekspr. nesreča jo je počakala na cesti se ji je zgodila
SSKJ²
počásce prisl. (ȃ)
nar. zahodno počasi: počasce je šel k njemu
SSKJ²
počásen -sna -o prid., počasnêjši in počásnejši (á ā)
1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu
// ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi
2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa
3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt
● pog. je počasnih nog počasi hodi; sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku
♦ avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo
    počásno prisl.
    1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati
    2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih
SSKJ²
počási prisl. (ȃ)
1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: počasi študirati; megla se le počasi dviga / čas mineva zelo počasi
// izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: počasi govoriti; počasi in trudno stopati; prav počasi odpirati vrata
2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: spomin ga počasi zapušča; počasi obogateti; vojne grozote so počasi pozabili / pokrajina se proti jugu počasi znižuje
● ekspr. počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti izraža svarilo, grožnjo; ekspr. fant, le počasi izraža poziv k previdnosti, zadržanosti; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica
♦ glasb. počasi označba za hitrost izvajanja adagio
SSKJ²
počasnè1 -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. počasen človek: pri delu je pravi počasne
SSKJ²
počasnè2 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. počasen človek: še zmeraj si tako počasne
SSKJ²
počasnéla -e ž (ẹ̑)
slabš. počasna ženska: prava počasnela je
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
počásnež -a m (ȃ)
ekspr. počasen človek: pri delu je pravi počasnež
SSKJ²
počasníti -ím in počásniti -im nedov. (ī í; ā)
delati (bolj) počasno: vodne rastline počasnijo tok vode
SSKJ²
počásnost -i ž (á)
lastnost, značilnost počasnega: počasnost pri delu / počasnost hoje / delati kaj s slovesno počasnostjo
SSKJ²
počást -i in -í ž (ȃ) zastar.
1. priznanje velike vrednosti ali veljave; čast: izkažite nam to počast; pesem v počast slavljenca
2. počastitev: počast pisateljeve obletnice
SSKJ²
počastítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika
SSKJ²
počastíti -ím dov., počástil (ī í)
1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle
// ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga
2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo
    počaščèn -êna -o:
    bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali
SSKJ²
počastítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred
SSKJ²
počáščati -am nedov. (á)
knjiž. večkrat počastiti: počaščati zaslužne može; počaščati z odlikovanji in priznanji
● knjiž., ekspr. z obiski ga počaščajo razne znamenite osebe obiskujejo ga
SSKJ²
počaščênec -nca m (é)
knjiž. kdor je počaščen: kosilo za počaščence
SSKJ²
počaščênje -a s (é)
knjiž. počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika
SSKJ²
počebljáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo
SSKJ²
počečkáti -ám [počəčkati] dov. (á ȃ)
s čečkanjem poškodovati: počečkati knjigo, zvezek; počečkati stene / ekspr. počečkal je že dva lista popisal
    počečkán -a -o:
    s čudnimi kljukami počečkan list papirja; počečkana in umazana fotografija
SSKJ²
počéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
star. počistiti, posnažiti: vse sproti pospravi in počedi / počediti ostanke
    počéden in počêjen -a -o:
    počedena hiša
SSKJ²
počeháti -ám dov. (á ȃ)
počehljati: počehal je konja po vratu; počehati se za tilnikom
SSKJ²
počehljáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas čehljati: počehljal je kravo po vratu; počehljati se po glavi
● šalj. počehljal ga je po zadnjici natepel ga je
SSKJ²
počêlo -a s (é)
knjiž. začetek, izvor: to je počelo napredka / umetnost je v svojem počelu avtobiografska
♦ filoz. prvi vzrok vsega, kar je
SSKJ²
počemú prisl. (ū) star.
1. zakaj1: če si zaspan, počemu ne greš spat / le počemu taka naglica, saj se nikamor ne mudi
2. čemu: počemu je prišel, če ne po denar
SSKJ²
počenčáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. povedati, izdati1: ne zaupaj mu, vse bo počenčal
● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril
SSKJ²
počéniti -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́)
1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli
// ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom
2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga
SSKJ²
počénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od počenjati: začudeni so opazovali njegovo počenjanje / za počenjanje neumnosti sem že prestar
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
počénjati -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr.
1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole
2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena
SSKJ²
póčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od póčiti: avto je zdrsnil s ceste zaradi počenja zračnice
SSKJ²
počèp -épa m (ȅ ẹ́)
glagolnik od počepniti ali počeniti: utrjevati si noge s počepi; prožni počepi in poskoki otrok / stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju
// stoja na zelo skrčenih nogah: vzdigniti se, zravnati se iz počepa; spustiti se v počep / stati v lahnem počepu
♦ šport. enonožni počep
SSKJ²
počépanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od počepati: utrjevati si noge s počepanjem; počepanje in vstajanje / počepanje pred vodstvom
SSKJ²
počépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala
● vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo
// ekspr. sesedati se, podirati se: drevje v sadovnjaku je bilo neočiščeno in plotovi so počepali
2. slabš. popuščati zahtevam, vdajati se: pestil jih je, da so od strahu počepali drug za drugim
SSKJ²
počépen -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na počep: počepne vaje / počepna stoja
SSKJ²
počépka -e ž (ẹ̑)
1. plesna figura s počepi, značilna zlasti za ukrajinske ljudske plese: plesati počepko; ples je prešel v počepko / v počepki je šel okrog sobe
2. slabš. vlačuga, prostitutka: delati vtis počepke
SSKJ²
počépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla
// ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila
2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil
● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne privoli v ljubezenski, spolni odnos z njim
SSKJ²
počesánost -i ž (á)
stanje počesanega človeka: vedno je skrbel za svojo počesanost
SSKJ²
počesáti -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́)
1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke
// (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku
2. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove
3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil
● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti
    počesán -a -o:
    gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave
SSKJ²
počéska -e ž (ẹ̑)
knjiž. pričeska: popraviti si počesko
SSKJ²
počeščênje -a s (é)
glagolnik od počastiti: počeščenje Marije / zastar. biti željen počeščenja časti
SSKJ²
počétek -tka m (ẹ̑)
star. začetek: to je pomenilo zanj početek novega življenja / početki znanosti / že od početka, na početku je bil tak; v početku je imel mnogo zagovornikov; prim. spočetka
SSKJ²
počéten -tna -o prid. (ẹ̑)
star. začeten: premagati početne težave
SSKJ²
počéti1 -čnèm nedov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ) nav. ekspr.
1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: zjutraj raznaša časopis, to počne vsak dan; rad bi počel kaj koristnega, pametnega / po kosilu gre na sprehod ali pa počne kaj drugega; poglej, kaj počnejo otroci na dvorišču; kaj ste počeli v sobi, da je tako zakajena; ne more sedeti pri miru, vedno kaj počne; včasih je popival, zdaj pa tega ne počne več; ne sme početi tega, kar bi rad / početi neumnosti; ne počni več takih reči / ne ve, kaj naj počne v takem primeru kaj naj stori, ukrene; kaj si počel, odkar se nisva videla kako si živel, s čim si se ukvarjal; grozno, kaj vse ti ljudje počnejo kako neprimerno se vedejo; kako neprimerno, neustrezno ukrepajo
2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: hude reči so počeli z njim / kaj si počel s knjigo, da je vsa umazana; zastar. grdo počne z učenci dela, ravna
● ekspr. le kaj bo počela brez njega brez njegove pomoči bo težko kos življenjskim težavam, določenim opravilom; ekspr. tu nimaš kaj početi pojdi, nisi zaželen; pog. s tem denarjem nimam kaj početi premalo ga je za nakup; ne morem živeti; ekspr. s takimi odgovori nimam kaj početi so neustrezni, neuporabni; ekspr. kaj počne tu ta človek kako, da je tukaj; ekspr. ni vedel, kaj bi počel od nestrpnosti zelo je bil nestrpen; ekspr. od zadrege ni vedela, kaj bi počela z rokami kako bi jih držala; ekspr. vse mogoče je počela, da bi vzbudila njihovo pozornost zelo si je prizadevala
SSKJ²
počéti2 -čnèm dov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ)
star. začeti: početi delati; početi pripovedovati / početi prepir
    počénši :
    delavci so, počenši z desne strani, začeli podajati opeko / počenši z novim letom se bo najemnina zvišala
SSKJ²
počétje -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od početi, delati: opazoval je početje otrok pri igri; ni se zmenil za njegovo početje in je nadaljeval pot; fantovo početje je bilo sumljivo / ekspr. ob takem početju ne moremo molčati ravnanju, dejanju
2. ekspr. dejavnost, delovanje: obsodili so izdajalsko početje vlade; poročal je o svojem vohunskem početju; sodeloval je pri nekem sumljivem početju
3. ekspr. delo, prizadevanje: vse njegovo početje se mu je zdelo nekoristno; spoznal je nesmiselnost svojega dosedanjega početja
SSKJ²
počétkom predl. (ẹ̑)
zastar., z rodilnikom od začetka, na začetku: početkom preteklega stoletja
SSKJ²
počétkoma prisl. (ẹ̑)
zastar. od začetka, na začetku: početkoma se je zelo bal
SSKJ²
počétnik -a m (ẹ̑)
star. začetnik: početnik filozofske smeri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
početvériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti štirikrat tolikšno: početveriti dobiček
// ekspr. zelo pomnožiti, povečati: število članov se je v nekaj letih početverilo
SSKJ²
počéz prisl. (ẹ̑)
1. vzporedno s krajšo stranjo, osjo
a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: avtomobil stoji počez na cesti; pot drži počez čez njivo / počez prerezati steblo; pretrgati list po dolgem in počez / ekspr. šel je (kar) na počez čez polje po najkrajši poti / počez črtkasta obleka
b) predmeta, ki pride v tak položaj: hlod se je zataknil in postavil počez
2. navadno v zvezi s kupiti, prodati brez merjenja, podrobnega obračuna: prodati konja počez za pet tisoč evrov; ekspr. kupil je ves les (kar) počez
// v členkovni rabi izraža približno ocenitev, ocenjevanje: ljudi ne smemo ocenjevati (kar) počez / lanska letina je bila, počez vzeto, kar dobra nasploh rečeno
● ljudje so se objemali počez in povprek vsevprek; šalj. duša se ji je postavila počez kljub starosti še ne bo kmalu umrla; ekspr. po dolgem in počez prepotovati svet v vseh smereh; vsega; ekspr. zapirali so ljudi, vse počez, krive in nedolžne brez razlike, brez izjeme; prim. vsepočez
SSKJ²
počézen -zna -o prid. (ẹ̑)
1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os
// vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki
2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjeno
♦ fot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri
    počézno prisl.
    počez: postaviti počezno
SSKJ²
počíkati -am dov. (ȋ)
z žvečenjem porabiti: počikati ostanek cigare
SSKJ²
počíniti -em dov. (í ȋ)
star. odpočiti se: izčrpan si, počiniti moraš
SSKJ²
počístiti -im dov., počíščen (í ȋ)
odstraniti umazanijo, prah: počistiti sobo; počistiti okrog hiše, po tleh / počistiti polito jed
● publ. vlada je počistila z vsemi opozicijskimi elementi jih odstranila s položaja
SSKJ²
počítek -tka m (ȋ)
1. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: počitek mu je koristil; želeti si počitka; potrebovati počitek / po kosilu imajo počitek / knjiž. narava se pripravlja k počitku / nedeljski, nočni, popoldanski počitek / kot voščilo prijeten počitek
2. nav. mn., zastar. počitnice: ob počitkih so veliko pešačili / hoditi na počitke k stricu na deželo
● številni problemi mu ne dajo počitka miru; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; dom počitka dom upokojencev, dom starejših občanov; vznes. kraj počitka pokopališče
♦ agr. čas (zimskega) počitka čas od odpadanja listja do brstenja
SSKJ²
póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške
// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem
// ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili
3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu
4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha
5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo
    póčiti se pog., ekspr.
    1. sesti: počiti se v naslanjač
    2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila
    póčen -a -o:
    počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce
    ●     ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
SSKJ²
počíti2 počíjem tudi počíti se počíjem se dov., počìl tudi počìl se (í ȋ)
odpočiti se, oddahniti se: zdaj lahko počijem, zastar. si počijem / počiti od dela, skrbi / njegova glava je počila na očetovih prsih
SSKJ²
počítnice -ítnic ž mn. (ȋ)
čas med dvema šolskima letoma, polletjema, ko ni pouka, predavanj: počitnice trajajo dva meseca; začele so se počitnice; v počitnicah, med počitnicami veliko potuje / poletne, zimske počitnice; velike počitnice poletne (šolske) počitnice / krompirjeve počitnice jesenske počitnice ob koncu oktobra in v začetku novembra / šolske počitnice
// dopust, oddih: imeti, vzeti si tri tedne počitnic / oditi na počitnice; poceni počitnice v gorah
SSKJ²
počítničar -ja m (ȋ)
1. kdor preživlja počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča); počitnikar: odlok upošteva tudi počitničarje; mladi počitničarji na morju
2. član Počitniške zveze: na osrednji proslavi sodelujejo tudi slovenski počitničarji
SSKJ²
počítnikar -ja m (ȋ)
1. kdor preživlja počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča): oddajati sobe počitnikarjem
2. član Počitniške zveze: dom Počitniške zveze sprejema zlasti počitnikarje
SSKJ²
počitnikoválec -lca [počitnikovau̯ca tudi počitnikovalca] m (ȃ)
kdor preživlja počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča); počitnikar: mladi, najstniški počitnikovalci; vodja skupine počitnikovalcev / poletni počitnikovalci
SSKJ²
počitnikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od počitnikovati: odpraviti se na počitnikovanje; poletno počitnikovanje na, ob morju; možnosti, sredstva, zanimanje za počitnikovanje
SSKJ²
počitnikováti -újem nedov. (á ȗ)
publ. preživljati počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča): počitnikovati na morju, ob jezeru / hoditi počitnikovat v počitniško hišico
SSKJ²
počítniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na počitnice:
a) počitniški meseci / počitniški tečaji tujih jezikov / (počitniška) kolonija zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine / Počitniška zveza množična organizacija za mladino, ki svojim članom omogoča cenejša potovanja, izlete, preživljanje počitnic
♦ šol. počitniška proizvodna praksa v socializmu delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja
b) počitniški doživljaji / je ves počitniški brezskrben, vesel; počitniško razpoloženje / počitniški dom dom, ki omogoča cenejše preživljanje dopusta, počitnic zlasti članom določene delovne organizacije; počitniška hišica manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa
    počítniško prisl.:
    biti počitniško razpoložen
SSKJ²
počiválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za počivanje: počivalni prostori
SSKJ²
počivalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se počiva: zapustili so počivališče in se začeli vzpenjati proti vrhu; počivališča ptic selivk / urediti sprehajališča in počivališča
● vznes. zadnje počivališče grob, pokopališče
SSKJ²
počiválnica -e ž (ȃ) knjiž.
1. soba za počivanje: oditi v počivalnico
2. počivalnik, zofa: ležati na počivalnici; v dvorani stojita okrašena počivalnica in prestol
SSKJ²
počiválnik -a [drugi pomen počivau̯nik in počivalnik] m (ȃ)
1. kos pohištva za počivanje, počitek: sesti na počivalnik; oblazinjen, pleten počivalnik
2. kamen, prostor ob poti, na katerem se navadno počiva: vedel je za vsak počivalnik ob cesti
♦ arhit. stopniščni počivalnik večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
počiválo -a s (á)
zastar. počivalnik, počivališče: oddihovati se na počivalih
SSKJ²
počívanje -a s (í)
glagolnik od počivati: počivanje po delu; spanje in počivanje / počivanje rastlin, zemlje
SSKJ²
počívati -am nedov., tudi počivájte; tudi počivála (í)
1. navadno daljši čas ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: mi bomo delali, vi pa počivajte; pogosto je moral počivati; dolgo je počival, pa se še ni odpočil / navadno počivamo pri tem studencu / bolnik naj čim več počiva
// ekspr. spati, ležati: vsa družina je že počivala; šel je počivat v svoj kabinet; sladko počivati
// vznes., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču počiva naš veliki pesnik / kot napis na nagrobniku tukaj počiva naš oče / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle naj počiva v miru
2. biti v stanju neaktivnosti: pozimi veliko rastlin počiva / pustiti izrabljeno zemljo dalj časa počivati je ne obdelovati / ekspr. delo je spet počivalo
♦ gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure
// ekspr. ne biti v delovnem stanju: stroji počivajo / zadnje čase mlin večkrat počiva ne obratuje
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti2, ležati: očetova glava je počivala na mehki blazini / njena roka je dolgo počivala v njegovi / mesto počiva na bregu / z oslabljenim pomenom na poljih počiva hladen mir
4. publ. temeljiti, sloneti: ta domneva počiva na dveh ugotovitvah; program vlade je počival na ekonomski doktrini
● ekspr. njegove oči najrajši počivajo na belih vrhovih najrajši jih gleda; knjiž., ekspr. počivati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; ekspr. tepli so ga, da so počivali nad njim zelo; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega
    počivajóč -a -e:
    počivajoč človek; počivajoče mlinsko kolo; mirno počivajoč
SSKJ²
počivkávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih čivkati: piščanci so v spanju rahlo počivkavali
SSKJ²
počlovéčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od počlovečiti: pogoji, ki omogočajo počlovečenje človeka / počlovečenje sonca
SSKJ²
počlovečevánje -a s (ȃ)
glagolnik od počlovečevati: počlovečevanje človeka / počlovečevanje medčloveških odnosov
SSKJ²
počlovečeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj človeško, dobro, plemenito: sile, ki ljudi počlovečujejo / počlovečevati medsebojne odnose
// delati, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: pisatelj je glavnega junaka premalo počlovečeval / kipar počlovečuje lignitne forme / otrok živali pogostokrat počlovečuje pooseblja
SSKJ²
počlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti kaj človeško, dobro, plemenito: ti dogodki so ga počlovečili / počlovečiti kazensko pravo
// narediti, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: junakinje ni pisatelj niti poviševal niti poniževal, temveč jo je počlovečil / počlovečiti predmet poosebiti
    počlovéčen -a -o:
    svet počlovečenega človeka
SSKJ²
počofáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. umazati, poškropiti: vso mizo je počofal s kremo
    počofán -a -o:
    z blatom počofan zid
SSKJ²
počóhati -am in počoháti -ám dov. (ọ̑; á ȃ)
1. krajši čas čohati: vola je rahlo počohal po hrbtu; počohati psa za ušesi / nizko: z ostro brado ga je počohal po licu; počohati se po glavi
2. s čohalom očistiti; očohati: konja je moral še počohati
SSKJ²
počrnélost -i ž (ẹ́)
1. agr. črna, temna obarvanost delov rastline, plodov zlasti zaradi nekaterih glivičnih bolezni, fizioloških sprememb: počrnelost krompirja; počrnelost listov
2. les. sprememba naravne barve: počrnelost lesa
SSKJ²
počrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati črn, temen: olupljen krompir hitro počrni / obraz mu je na soncu počrnel
// ekspr. postati umazan: lasje so mu počrneli od dima; srajca je počrnela od prahu
    počrnèl in počrnél -éla -o:
    počrnele roke, stene; počrnelo lice, srebro
SSKJ²
počrnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od počrneti ali počrniti: počrnitev kože na soncu
♦ fot. počrnitev filma; tisk. počrnitev stopnja barvnega nanosa
SSKJ²
počŕniti -im in počrníti -ím dov., počŕnil (ŕ; ī í)
1. narediti kaj črno, temno: počrniti obrvi, trepalnice; počrniti si obraz s sajami / ekspr. mrak je počrnil dolino
// ekspr. narediti kaj umazano: deževnica in blato sta kamen počrnila
2. knjiž. povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: zelo so ga počrnili pri njej
    počŕnjen -a -o tudi počrnjèn -êna -o:
    počrnjene obrvi
SSKJ²
počútek -tka m (ȗ)
1. star. občutek: obšel ga je neprijeten počutek / počutek krivde, strahu
2. zastar. počutje: moj splošni počutek ni tak, da bi mogel veliko delati / skrbeti za dober počutek delavcev
3. mn., zastar. čut: dražiti počutke / z vsemi počutki se je predajal morju in soncu
SSKJ²
počúten -tna -o prid. (ū)
zastar. čuten1: počutna ljubezen, naslada / počuten človek / počutne ustnice
SSKJ²
počutíti se in počútiti se -im se nedov. (ī ú)
1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: počutili so se dovolj močne, da so nadaljevali pot; zmerom bolj se počuti žensko; počutiti se osamljenega; počutiti se zdravega
2. imeti, šteti se za kaj: počutiti se aristokrata; počutiti se zmagovalca / počutiti se mladega; počutiti se enakopravnega
3. s prislovnim določilom izraža, da osebek glede na okoliščine doživlja stanje, kot ga nakazuje določilo: v topli sobi so se dobro počutili; počutiti se domače, prijetno; nelagodno se počutiti; počutil se je kot preganjana žival / pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; počutite se kakor doma kar se da sproščeno, udobno / kot vljudnostna fraza kako se počutite
● počutiti se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno
SSKJ²
počútje -a s (ȗ)
1. splošno telesno in duševno stanje kot posledica celotnega čutnega zaznavanja in čustvenega doživljanja: bolnikovo počutje se je izboljšalo; povzročati dobro, slabo počutje; vprašati koga po njegovem počutju / prizadevati si za boljše počutje gostov / duševno, telesno počutje
2. knjiž. občutek: v njem se mešajo različna počutja / otrokovo počutje varnosti
SSKJ²
počútnost -i ž (ū)
star. čutnost: vzbujati počutnost / v njegovih spisih ni sledu počutnosti
SSKJ²
počvekáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. povedati, izdati1: vse mu je počvekala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pòd1 pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó)
1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket / pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod
2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu
3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi
♦ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod
SSKJ²
pod2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil / publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo
5. za izražanje približevanja časovni meji; proti2: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / knjige ima pod klopjo na polici klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333 / pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset evrov; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro
7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov
8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer
SSKJ²
pod... ali pòd... predpona (ȍ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja pod kaj, na spodnjo stran česa: podčrtati, podložiti, podpreti
b) spravljanja pod kaj z določenim dejanjem: podbranati, podkopati, podorati, podsuti
2. v imenskih sestavljenkah za izražanje
a) pomena, kot ga določa predložna zveza: podcesten, podglaven, podnožnik, podpalubje, podpritličje
b) doseganja nižjega družbenega, službenega položaja: podčastnik; podnajemnik, podpredsednik
c) doseganja nižje mere, intenzivnosti, kvalitete: podčlovek, podpovprečen, podpritisk, podzvočen
č) podrejenosti v okviru kake delitve: poddružina, podpomen, podskupina, podvprašanje
SSKJ²
pódagra in podágra -e ž (ọ̄; ȃ)
med. protin na palcu noge: na starost je zbolel za podagro
SSKJ²
podája -e ž (ȃ)
glagolnik od podati: namesto meta na koš se je odločil za podajo; točna podaja; podaja s krila / zanimiva podaja vloge / obesiti belo zastavo v znamenje podaje
● prestreči podajo podano žogo
SSKJ²
podajáč -a m (á)
1. orodje za podajanje snopov: podajati snope s podajačem; podajač in vile / nasaditi podajač
2. zastar. podajalec: podajač sena
3. knjiž. zidarski pomožni delavec: zidarji in podajači
4. knjiž. pomočnik, pomagač: bil mu je za podajača pri preiskavah / nacistični podajači
SSKJ²
podajálec -lca [podajau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj podaja, poda: polnilcu podaja podajalec / podajalec in strelec prvega gola
SSKJ²
podajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na podajanje: podajalne priprave / podajalna hitrost
SSKJ²
podajálka -e [podajau̯ka tudi podajalka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj podaja, poda: biti za podajalko / reprezentančna podajalka
SSKJ²
podajálnik -a [prvi pomen podajau̯nik in podajalnik] m (ȃ)
1. orodje za podajanje snopov: natakniti snop na podajalnik
2. teh. del stroja, priprava za podajanje:
SSKJ²
podájanje -a s (ȃ)
glagolnik od podajati: priprava za podajanje / napake pri podajanju žoge in streljanju / naravno podajanje besedila / neprisiljeno podajanje vloge / podajanje medčloveških odnosov; nesprejemljivo podajanje razmer
SSKJ²
podájati1 -am nedov. (ȃ)
1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočati, da ta lahko to prime, vzame: podajati opeko pri pokrivanju; podajati polne skodelice skozi okno; podajati snope; podajali so si vedra iz rok v roke / nožice podajajo hrano čeljustim; podajati strojem material / star. jemala je jabolka iz košare in jih podajala otrokom dajala; podajati seno na voz metati, dajati
// šport. metati, odbijati žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podajati z glavo; preveč so si podajali in premalo metali na koš
2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočati seznanitev s čim: v knjigi podaja dogajanje na Primorskem med obema vojnama; v uvodu podaja pregled evropskega slikarstva v tem obdobju / plastično podajati predmete upodabljati
♦ šol. podajati učno snov
// z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spravljati kaj v neposredno zaznavno obliko: podajati besedilo; podajati pesem deklamirati / podajati glasbeno delo izvajati; doživeto podajati vlogo igrati
// knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: proučil sem zadevo in podajam naslednjo izjavo; podajati poročilo o štiriletnem delu poročati
3. nar. oštevati, pestiti: kaj bi ga podajali, saj vidite, koliko dela ima; ostro je izpraševal profesorje in hudo podajal študente
● zastar. sivi lasje so mu podajali nekaj častitljivega dajali; knjiž. podajati komu roko dajati; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. veselje in žalost si podajata roko si sledita; nastopata drug ob drugem; ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo
    podájati se 
    1. pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: temna obleka se ji je lepo podajala; ruta se ji prav nič ne podaja / tako govorjenje se mu ni podajalo ni bilo primerno zanj; prstan se ji ne podaja ji ni prav
    2. star. odhajati, odpravljati se: mladina se podaja v mesto / smučarji naj se ne podajajo na nevarne terene naj ne hodijo / podajati se na dolgo pot iti / zgodaj se podajajo spat, k počitku gredo
    // navadno v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podajati se v nevarnost, težave
    3. zastar. vdajati se: podajati se močnejšim / podajati se strastem
    4. spreminjati položaj, obliko pod pritiskom, težo: deska se je pod koraki podajala; most se pod vozili podaja / kolena se mu pri hoji podajajo / zastar. sneg se podaja udira
    ●     poslušal je fante in dekleta, kako se podajajo šalijo, prerekajo; knjiž. podajati se s potepuhi družiti se; ekspr. podajati se na lahkomiselna pota začenjati ravnati lahkomiselno
    podájan -a -o:
    doživeto podajana vloga; jasno podajana snov
SSKJ²
podajáti2 -dájem, tudi podájati in podajáti -em, stil. podajáti -èm dov., podajàj podajájte tudi podájaj podájajte; podajál tudi podájal (á á; á á á; á ȅ)
razdati: vse imetje je podajal revežem
SSKJ²
podájen -jna -o prid. (ȃ)
upogljiv, elastičen: zelo podajne deske
SSKJ²
podájnost -i ž (ȃ)
1. upogljivost, elastičnost: podajnost jeklene vrvi
2. knjiž. uklonljivost: pričakoval je pogum in neustrašenost namesto podajnosti
SSKJ²
podáljšanje -a s (ȃ)
glagolnik od podaljšati: podaljšanje rokavov / podaljšanje bivanja v tujini / podaljšanje roka za prijavo
SSKJ²
podáljšati -am dov. (ȃ)
1. narediti kaj (bolj) dolgo: podaljšati krilo, obleko; podaljšati vrv; sence so se podaljšale / podaljšati potovanje; dan se je podaljšal; življenjska doba se je podaljšala
● ekspr. ko je to slišal, se mu je podaljšal obraz ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje
♦ jezikosl. osnova, samoglasnik se podaljša
// narediti, povzročiti, da je kaj videti daljše: pokončne črte na obleki postavo podaljšajo
// narediti, da se kaj nadaljuje od določenega kraja, točke: podaljšati cesto do vrha; podaljšati kanalizacijo v sosednjo ulico
2. narediti, da se prvotno določeni datum, do katerega kaj traja, premakne na pozneje: podaljšati rok plačila; podaljšati veljavnost potnega lista, pog. potni list
    podáljšan -a -o:
    podaljšani rokavi; podaljšana življenjska doba
    ●     publ. bil je podaljšana roka te organizacije pomagal je pri uresničevanju njenih namenov, nalog
    ♦     anat. podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo; grad. podaljšana malta malta iz peska, vode, apna in cementa; šol. podaljšano bivanje bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem
SSKJ²
podaljšáva -e ž (ȃ)
podaljšanje: podaljšava roka
♦ jezikosl. podaljšava osnove
SSKJ²
podáljšek -ška m (ȃ)
del česa, s katerim se kaj podaljša: izdelati podaljšek rokavov; zgraditi podaljšek objekta; stekleni podaljšek cevi / pustiti nekaj blaga za podaljšek podaljšanje
♦ jezikosl. podaljšek osnove; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; šport. podaljšek tekme čas, ki se doda določenemu času igre zaradi neodločenega izida, kadar je treba določiti zmagovalca
SSKJ²
podaljševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na podaljševanje: podaljševalni procesi
♦ elektr. podaljševalna vtičnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podaljševánje -a s (ȃ)
glagolnik od podaljševati: podaljševanje šolanja / podaljševanje osnove
SSKJ²
podaljševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje
♦ jezikosl. osnove se podaljšujejo z j
SSKJ²
podaljšljív -a -o prid. (ī í)
ki se da, sme podaljšati: ta termin ni podaljšljiv
♦ pravn. podaljšljivi rok
SSKJ²
podánčica -e ž (ȃ)
med. majhna, zelo tanka glista: razširjenost podančic pri otrocih
SSKJ²
podánek -nka m (ȃ) geogr.
1. najnižji del pobočja: hribi so od podanka do vrha zaviti v meglo; podanek pogorja
2. ravno dolinsko dno v gorah: dolina ima podanek, ki ga pokrivajo travniki; v podanku doline leži majhno jezero
SSKJ²
podánik -a m (ā)
v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: kralj in njegovi podaniki; biti pravičen vladar svojim podanikom; pren., ekspr. podaniki zla
SSKJ²
podárek -rka m (ȃ)
zastar. dar, darilo: sprejemati podarke
SSKJ²
podaríti -ím dov., podáril (ī í)
dati komu kaj
a) v last brez plačila: knjigo mi je posodil, ne pa podaril; podariti komu sliko; podariti za rojstni dan / ekspr. narava mu je podarila zdravje
b) ne da bi zaslužil: podariti učencu pozitivno oceno / diplomo so mu podarili
● knjiž. podarila mu je otroka rodila; knjiž. podariti komu svoje srce dati; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; knjiž. podariti življenje domovini umreti zanjo zlasti v boju; knjiž. podarila je življenje trem otrokom rodila jih je
    podárjen -a -o in podarjèn -êna -o:
    podarjena sreča; podarjena zemlja
    ●     podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake
SSKJ²
podárjati -am nedov. (á)
dajati komu kaj
a) v last brez plačila: podarjal ji je prstane in zaponke; podarjati knjige za rojstne dneve / dov. ob tej priložnosti vam podarjamo tole sliko / ekspr. v zbirki nam podarja najlepše pesmi
b) ne da bi zaslužil: podarjati dobre ocene
● knjiž. podarjati komu zaupanje zaupati vanj
SSKJ²
podárjenost in podarjênost -i ž (ȃ; é)
značilnost podarjenega: slika zaradi podarjenosti ni izgubila vrednosti
● knjiž., ekspr. sprejeti življenje kot podarjenost kot dar
SSKJ²
podátek -tka m (ȃ)
1. dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša: dati, zbrati podatke; obdelati, preveriti podatke; vpisati podatke v tabelo; dokazati kaj s podatki; neuradni podatki; znanstveni podatek; podatek o izvoru besede / podatki kažejo, da se je produktivnost povečala
// nav. mn., s prilastkom določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati: biografski podatki; demografski podatki; statistični podatki; podatki o nasprotniku / meteorološki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju; osebni podatki s katerimi se ugotavlja istovetnost osebe; tehnični podatki o avtomobilu
2. rač. sporočilo v taki obliki, da se lahko obravnava v računalništvu: vlagati podatke v pomnilnik / banka podatkov velika, navadno javno dostopna zbirka podatkov, namenjena določeni skupini uporabnikov; baza podatkov urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov; izhodni, vhodni podatek
♦ mat. podatek naloge vsako, za rezultat, ki ga naloga zahteva, bistveno dejstvo v formulaciji naloge
SSKJ²
podáti -dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á)
1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil; podal mu je roko, da bi zlezel iz vode / star.: podal mu je knjigo v spomin podaril; podal mu je vizitko dal
● knjiž. podati komu roko dati; podali so si roke in naredili krog prijeli so drug drugega za roke; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata
// knjiž. postreči s čim, servirati kaj: po kosilu so podali kavo; ukazal je, naj podajo večerjo
// šport. vreči, odbiti žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podati žogo; podati z glavo
2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočiti seznanitev s čim: na začetku je podal evropski okvir dogajanja pri nas v tem času; v knjigi je podal svoje poglede; publ.: podati na simpoziju svoje izsledke poročati o njih; podati po opravljeni kontroli svoje mnenje povedati, napisati / umetniško podati pokrajino upodobiti
♦ šol. podati učno snov
// z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spraviti kaj v neposredno zaznavno obliko: podati besedilo / glavnega junaka je podal zelo doživeto odigral, zaigral; pesem je podal preveč čustveno zapel
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: podati izjavo pred sodiščem; podati poročilo o delu odbora poročati; podati predlog predlagati; podati ugovor, zahtevo
    podáti se 
    1. nedov., pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: kratka frizura se ji poda / šal se k plašču poda; ta barva se dobro poda k vsaki barvi las / to ime se mu ne poda posebno ni primerno, ustrezno zanj; premladostno vedenje se ji ne poda
    2. star. oditi, odpraviti se: podati se s kolesom čez Vršič / podati se od doma / podati se po opravkih iti / podati se spat, k počitku iti / podati se na pot
    // navadno v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podati se v nevarnost; podati se v varstvo koga / v to zadevo se ne bi več podal se je ne bi več lotil
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: podati se v beg; podati se v boj z nasprotnikom začeti se bojevati; podati se v prepir s kom začeti se prepirati
    3. zastar. vdati se: vojska se je zaradi lakote podala / kljub premoči nasprotnika se ni hotel podati / na njegovo prigovarjanje se je podal in dovolil je prenehal nasprotovati / vola sta se počasi le podala in vozila prenehala se upirati, sta postala ubogljiva
    4. spremeniti položaj, obliko pod pritiskom, težo: osi so se podale in obrabile; leseni strop se je od starosti podal / zastar. razmočena tla so se podala pod njegovo stopinjo udrla
    ●     nar. vzhodnoštajersko ni se mu hotela podati vdati; knjiž. podati se na področje literature začeti se ukvarjati z literaturo; knjiž. podati se na slaba pota začeti živeti moralno oporečno; vulg. poda se mu kot kravi, svinji sedlo nič se mu ne poda
    podán -a -o:
    vse vloge so bile podane z enako ljubeznijo; spretno podan predmet
SSKJ²
podátkarstvo -a s (ȃ)
knjiž. naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja; faktografija: za pozitivistično metodo značilno podatkarstvo
SSKJ²
podátkoven in podatkôven -vna -o prid. (ȃ; ō)
nanašajoč se na podatek: podatkovne nepravilnosti
♦ rač. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri računalniku
SSKJ²
podátkovnik in podatkôvnik -a m (ȃ; ȏ)
zbirka raznovrstnih podatkov: obsežen, priročen podatkovnik; podatkovnik o študijskem projektu; uporaba podatkovnika / kemijski, geografski, računalniški podatkovnik
SSKJ²
podávati -am nedov. (ȃ)
zastar. dajati: podavali so mu svoje izdelke / podavati zavetje mrčesu / podavati zemljepisno snov na različne načine podajati
SSKJ²
podáviti -im dov., tudi podavíla (á ā)
drugega za drugim zadaviti: lisica je podavila kokoši
SSKJ²
pòdbán -a m (ȍ-ȃ)
v stari Jugoslaviji namestnik bana: ban in podban
SSKJ²
podbárvati -am dov. (ȃ)
um. nanesti osnovno barvo: pripraviti platno za slikanje in ga podbarvati; pren. ironično podbarvati groteske iz meščanskega življenja
SSKJ²
podbelíti in podbéliti -im dov. (ī ẹ́)
gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podbírati -am nedov. (ī ȋ)
1. trgati, odstranjevati gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: kjer ne podbirajo, izločajo gnilo grozdje ob trgatvi
2. odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste; obirati: podbirati peso, trto
SSKJ²
podbíti -bíjem dov., podbìl (í ȋ)
1. žel. z udarjanjem narediti podlago iz stolčenega kamenja bolj trdno: dobro podbiti železniške pragove
2. nar. zahodno opremiti s kovinskim delom spodnji del česa; podkovati: podbiti čevlje
SSKJ²
podbóčiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
upreti roke v boke: vzravnal se je in se podbočil / podbočiti se z obema rokama; podbočila je roki in odgovorila
    podbóčen -a -o:
    s podbočenima rokama se je postavila pred vrata
SSKJ²
podbòj -ôja m (ȍ ó)
okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / okenski podboj okenski okvir / vratni podboj
♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline
// pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji
● ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal
SSKJ²
podbrádek -dka m (ȃ)
1. del obraza pod brado: oplakniti si vrat in podbradek z mrzlo vodo; od čela do podbradka
// zlasti odebeljena kožnata guba na tem delu: dela se mu podbradek / dvojni podbradek
2. kožna guba pod vratom živali: kozji podbradek; podbradek pri kokoši
SSKJ²
podbráden -dna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pod brado: podbradne kocine kozla / podbradni jermen jermen, ki se daje pod brado
SSKJ²
podbrádnica -e ž (ȃ)
vet. verižica pri uzdi, ki se daje pod spodnjo čeljust:
SSKJ²
podbrádnik -a m (ȃ)
1. pas, jermen, ki se daje pod brado: podbradnik pri čeladi
2. zastar. slinček: privezati otroku podbradnik
♦ glasb. ploščica na violini, na katero se nasloni brada
SSKJ²
podbránati -am tudi podbranáti -ám dov. (ā; á ȃ)
z brananjem pokriti z zemljo: pšenico so posejali in takoj podbranali
SSKJ²
podbráti -bêrem dov., stil. podberó; podbrál (á é)
1. potrgati, odstraniti gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: podbrati grozdje
2. odstraniti nepotrebne mladike, stare liste; obrati: podbrati zelje
SSKJ²
podbúda -e ž (ȗ)
knjiž. spodbuda: dajati tovarišem podbudo; to naj vam bo v podbudo
SSKJ²
pòdcelína -e ž (ȍ-í)
geogr. velik, precej samostojno oblikovan del celine: indijska podcelina
SSKJ²
podcéniti -im, in podceníti in podcéniti -im dov. (ẹ́; ī ẹ́)
prisoditi čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenil je to možnost in vse druge
    podcénjen -a -o:
    podcenjene delnice; podcenjena vrednost; njihovo delo je podcenjeno
SSKJ²
podcenjeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki izraža podcenjevanje: kazati podcenjevalen odnos do problema
SSKJ²
podcenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje nasprotnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti
● s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo
SSKJ²
podcenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost
    podcenjeván -a -o:
    v javnosti podcenjevan pesnik
SSKJ²
pòdcentrála -e ž (ȍ-ȃ)
ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega območja: urediti centralo in dve podcentrali
SSKJ²
podcésten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja pod cesto: podcestne napeljave
SSKJ²
pòdčástnik -a m (ȍ-ȃ)
član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od častnika: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike
♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina
SSKJ²
pòdčástniški -a -o prid. (ȍ-ȃ)
podoficirski: podčastniška uniforma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podčeljústen -tna -o prid. (ȗ)
ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke
♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo
SSKJ²
podčépina -e ž (ẹ̑)
1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine
2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti
SSKJ²
pòdčlôvek -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́)
ekspr. kdor je manj sposoben, manj popoln od povprečnega človeka: nadčlovek in podčlovek / ženska je bila zanj še zmeraj podčlovek neenakovredna moškemu; prim. podljudje
SSKJ²
podčrtáj -a m (ȃ)
grafično znamenje, podobno pomišljaju, ki se piše pod nivojem črk in povezuje dve besedi ali dva znaka: če je v imenu več besed, jih ločujemo s podčrtajem; vezaj in podčrtaj
SSKJ²
podčŕtati -am dov. (ŕ r̄)
1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor
2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje
    podčŕtan -a -o:
    v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo
SSKJ²
podčrtávanje -a s (ȃ)
glagolnik od podčrtavati: podčrtavanje besed / podčrtavanje pomena vzgoje
SSKJ²
podčrtávati -am nedov. (ȃ)
1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih
2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti
SSKJ²
podčŕten -tna -o prid. (ȓ)
navadno v zvezi podčrtna opomba opomba pod črto: razložiti v podčrtnih opombah
SSKJ²
podčrtováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede
2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu
SSKJ²
pòddêblo -a s (ȍ-é)
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: poddeblo členonožcev
SSKJ²
pòddél -a [tudi poddeu̯] m (ȍ-ẹ̄)
kar nastane z delitvijo dela: deli in poddeli
SSKJ²
poddélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
obrt. narediti nov spodnji del obuvala: poddelati škornje
SSKJ²
pòddesétnica -e ž (ȍ-ẹ̑)
nosilka najnižjega vojaškega čina: ponosma poddesetnica
SSKJ²
pòddesétnik -a m (ȍ-ẹ̑)
najnižji vojaški čin ali nosilec tega čina: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika
SSKJ²
pòddružína -e ž (ȍ-í)
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: rastlina iz poddružine cevnic
SSKJ²
podebatírati -am dov. (ȋ)
krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva
SSKJ²
podebelíti -ím dov., podebélil (ī í)
zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili
SSKJ²
podedljív -a -o prid. (ī í)
ki se da podedovati: podedljiva pravica / podedljiva bolezen
SSKJ²
podedljívost -i ž (í)
lastnost podedljivega: podedljivost lastnosti
SSKJ²
podedovánje in podédovanje -a s (ȃ; ẹ̄)
glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podedovánost in podédovanost -i ž (á; ẹ̄)
lastnost podedovanega: podedovanost nagona
SSKJ²
podedováti -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄)
1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova
2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade
● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče
    podedován in podédovan -a -o:
    podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje
SSKJ²
pôdel1 -éla [podeu̯] m (ó ẹ́)
nar. prema (pri kmečkem vozu): prednji, zadnji podel
SSKJ²
pôdel2 -dla -o [podəu̯] prid., pôdlejši (ó)
ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist
    pôdlo prisl.:
    podlo ravnati
SSKJ²
podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
● zastar. podelati jabolka v mošt predelati
3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal
    podélati se ekspr.
    iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo
    ●     nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
    podélan -a -o:
    očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin
    ●     nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
SSKJ²
podelílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje
♦ pravn. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica
SSKJ²
podelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig
SSKJ²
podelíti -ím dov., podélil (ī í)
1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade
// knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost
♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament
2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom
3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke
    podeljèn -êna -o:
    podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
SSKJ²
podeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču
SSKJ²
podeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: dekan je začel podeljevati diplome; podeljevati odlikovanja
// knjiž. dajati sploh: podeljevati posestva / podeljevati kredite / podeljevati plemiške naslove
SSKJ²
podelováti -újem dov. (á ȗ)
nar. z izdelovanjem česa porabljati: podeluje že drugi klobčič volne
● zastar. podelovati smetano v maslo predelovati
SSKJ²
podemokrátiti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj demokratično: podemokratiti družbeni sistem; upravljanje se je podemokratilo / ekspr. podemokratiti strokovno izrazje narediti bolj razumljivo
SSKJ²
póden1 -dna m (ọ́) pog.
1. pod, tla: pri igranju je s peto udarjal ob poden; lesen poden
2. ekspr. kar je nekakovostno, slabo, ničvredno: novinarski, politični poden; vse se mu je zdelo totalen poden / to je poden od podna!
SSKJ²
pôden2 -dna -o prid. (ō)
nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala
SSKJ²
pòdenôta -e ž (ȍ-ó)
kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot
SSKJ²
podesetériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil
// ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile
    podesetérjen -a -o:
    njihove sile so podeseterjene
SSKJ²
podesetóriti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč
    podesetórjen -a -o:
    delal je s podesetorjeno vnemo
SSKJ²
podeskáti -ám [podəskati] dov. (á ȃ)
les. obložiti, pokriti z deskami: podeskati stene
SSKJ²
podést -a m (ẹ̑)
1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest
2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana
SSKJ²
podestá tudi podestà -ja [podestá] m (ȃ)
1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta
2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podestat gl. podeštat
SSKJ²
podésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na podest: podestna površina / podestna ograja
SSKJ²
podeštát in podestát -a m (ȃ) nar.
1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu
2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat
SSKJ²
podeželàn in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m (ȁ á; ȃ)
kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani
SSKJ²
podeželánka tudi podeželjánka -e ž (ȃ)
ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke
SSKJ²
podežêlec -lca m (ȇ)
knjiž. podeželan: norčeval se je iz podeželcev
SSKJ²
podežêlen -lna -o prid. (ȇ)
zastar. podeželski: podeželno mesto
SSKJ²
podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ)
območje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani
SSKJ²
podežêlski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena
SSKJ²
podežéven -vna -o [podəževən] prid. (ẹ́)
ki je po dežju: podeževni hlad
SSKJ²
pòdfárica -e ž (ȍ-á)
nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov)
SSKJ²
podgána -e ž (á)
1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane
2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi
♦ zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
SSKJ²
podgánar -ja m (ȃ)
1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar
2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že
SSKJ²
podgánji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podgan
♦ zool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis
SSKJ²
pòdgêslo -a s (ȍ-é)
jezikosl. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno: gesla in podgesla / slovarsko podgeslo
SSKJ²
podgláven -vna -o prid. (ā)
zastar., v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino
SSKJ²
podglávnik -a m (ȃ)
zastar. vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki
SSKJ²
pòdgléženj -žnja m (ȍ-ẹ́)
anat. del noge pod gležnjem; nart
SSKJ²
podgóbje -a s (ọ̑)
bot. mrežasto razrasle nitke, iz katerih zrastejo gobe, glive; micelij: zelo razraslo podgobje
SSKJ²
podgórec -rca m (ọ̑)
kdor živi v podgorju ali je doma iz podgorja: hribovci in podgorci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podgoréti -ím dov., podgôrel (ẹ́ í)
nar. zahodno zažareti, zardeti: zvečer je nebo podgorelo / od vina mu je obraz podgorel
SSKJ²
podgórje -a s (ọ̑)
geogr. raven svet ob vznožju gor: pirenejsko podgorje; široko podgorje Alp
SSKJ²
podgórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na podgorce ali podgorje: podgorski kraji / podgorske navade
SSKJ²
podgrádje -a s (ȃ)
knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema
SSKJ²
podgrêbsti -grêbem dov., podgrébel podgrêbla; tudi podgrêben (é)
spraviti na kup in pokriti s pepelom: podgrebsti žerjavico / podgrebla je ogenj in odšla spat
SSKJ²
podgrívka -e ž (ȋ)
zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: cvrčanje podgrivk
SSKJ²
podgrlína -e ž (í)
viseča koža pod vratom goveda: potrepljati vola po podgrlini
SSKJ²
podgŕlje -a s (ȓ)
viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: bikovo podgrlje
SSKJ²
podgròm -ôma m (ȍ ó)
zastar. protin: muči ga podgrom
SSKJ²
podgrômast -a -o prid. (ó)
zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš
SSKJ²
pòdgrúpa -e ž (ȍ-ú)
kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe
♦ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija
SSKJ²
podhladítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podhladiti: umrl je zaradi podhladitve
SSKJ²
podhladíti -ím dov., podhládil (ī í)
med. ohladiti na temperaturo, nižjo od normalne: podhladiti človeka; telo se je podhladilo
    podhlajèn -êna -o:
    podhlajen alpinist
    ♦     fiz. podhlajena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; podhlajena tekočina tekočina, ohlajena na temperaturo, nižjo od tališča, ne da bi se strdila
SSKJ²
podhòd -óda m (ȍ ọ́)
prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev: zgraditi podhod pod cesto; nadhodi in podhodi
SSKJ²
podhránjen -a -o prid. (ā)
premalo, preslabo hranjen: delež kronično podhranjenih ljudi se z naraščanjem prebivalstva povečuje; veliko otrok je podhranjenih zaradi enolične prehrane / podhranjen in izčrpan je / ekspr. podhranjen avtomobil, motor, računalnik; finančno, intelektualno, kadrovsko podhranjeno področje; sam.: bolnišnica, center za podhranjene
SSKJ²
podhránjenost -i ž (ā)
lastnost, značilnost podhranjenega: velika podhranjenost otrok; znaki beljakovinske podhranjenosti; stopnja podhranjenosti; kronična podhranjenost / posledice čustvene podhranjenosti / ekspr. podhranjenost motorja; finančna, infrastrukturna, kadrovska, kapitalska, strokovna podhranjenost; podhranjenost kulture
SSKJ²
podhújka -e ž (ȗ)
zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic podhujke
SSKJ²
podhúliti se -im se dov. (ú ū)
knjiž. pritajiti se, sključiti se: stopil je za kamenje in se tam podhulil
    podhúljen -a -o
    1. deležnik od podhuliti se: podhuljena drža
    2. ekspr. neodkrit, neiskren: podhuljen smeh
SSKJ²
podìč -íča m (ȉ í)
nar. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest: postati na podiču; podič na vrhu stopnic
SSKJ²
pódij -a m (ọ́)
vzvišen prostor, navadno iz desk; oder: stati na podiju; nizek podij / govorniški podij; podij za manekenke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pòdimeník -a m (ȍ-í) rač.
imenik, ki je v datotečnem sistemu shranjen v drugem imeniku: ustvariti nov podimenik; ime podimenika; seznam podimenikov; iskanje datotek po podimenikih; imenik in podimeniki
SSKJ²
pòdiplománt -a m (ȍ-ā ȍ-á)
kdor nadaljuje študij po diplomi: podelili so priznanja najboljšim diplomantom in podiplomantom; razred podiplomantov
SSKJ²
pòdiplómec -mca m (ȍ-ọ̑)
kdor nadaljuje študij po diplomi: študirati kot podiplomec / študent podiplomec
SSKJ²
pòdiplómski -a -o prid. (ȍ-ọ̑)
ki je po diplomi: podiplomsko izpopolnjevanje / podiplomski študij
SSKJ²
podiráč -a m (á)
kdor kaj podira: najeti podirače
SSKJ²
podirálec -lca [podirau̯ca tudi podiralca] m (ȃ)
kdor kaj podira: poklicni podiralci hiš; spretni podiralci drevja
SSKJ²
podíranje -a s (ī)
glagolnik od podirati: podiranje drevja / podiranje in zidanje / podiranje starega družbenega sistema
SSKJ²
podírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s silo delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podirati drevje; podirati keglje / konj je podiral ovire; ekspr. s koso podirati pšenico, travo kositi
// ekspr. streljati, pobijati: podirati divjad; podirati sovražnike / rafali so podirali naše vojake
2. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: podirati hišo; reka podira jezove, mostove
// odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podirati oder; podirati šotore
3. parati: podirati stare obleke / podirati nogavico
4. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha obstajati: podirati ravnotežje v naravi; podirati komu srečo; njuno prijateljstvo se podira / podirati stare predstave o lepem
    podírati se 
    zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: hiša se že podira; zid se na več mestih podira
    podirajóč -a -e:
    vse ovire podirajoč hudournik; podirajoča se hiša
SSKJ²
podišáti -ím dov. (á í)
zastar. poduhati: podišati rožmarin
SSKJ²
podíti -ím nedov. (ī í)
1. delati, povzročati:
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel
b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre
// nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu
2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja; dirkači so podili vozila; nepreh.: podil je vse hitreje; skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake
    podíti se 
    razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu
    // s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli
    // ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra
    ●     ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori
    podèč -éča -e:
    hitro se podeči oblaki
SSKJ²
podivjánec -nca m (á)
kdor v dejanju kaže jezo, togoto: zavarovati koga pred podivjancem
SSKJ²
podivjánka -e ž (á)
kulturna rastlina, ki se razširi v naravi: konoplja je znana kot kulturna rastlina in podivjanka
SSKJ²
podivjánost -i ž (á)
značilnost, stanje podivjanega: ustreliti psa zaradi podivjanosti / podivjanost sadnega drevja / podivjanost človeštva
SSKJ²
podivjáti -ám dov. (á ȃ)
1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo
2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal
// postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja
// ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo
3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala
// ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal
4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala
// začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze
// postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo
    podivján -a -o:
    ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
SSKJ²
pòdiztóčnica -e ž (ȍ-ọ̑) jezikosl.
jezikovna oblika določene iztočnične besede, ki je v slovarju v okviru iztočnice prikazana samostojno: glagolske podiztočnice s prostimi morfemi; prislovne podiztočnice pri pridevnikih
SSKJ²
pòdizvajálec -lca [podizvajau̯ca in podizvajalca] m (ȍ-ȃ)
izvajalec, ki opravlja delo za drugega izvajalca: izbrati, plačati podizvajalca; domači podizvajalec; pogodba z podizvajalcem; nastopati, sodelovati kot podizvajalec
SSKJ²
podjármiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. dobiti nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmiti sosednjo deželo; podjarmili so številna ljudstva
// dobiti nad kom oblast, gospostvo sploh: z vsemi sredstvi ga hoče podjarmiti; čisto si ga je podjarmila
    podjármljen -a -o:
    podjarmljene dežele
SSKJ²
podjármljati -am nedov. (á)
ekspr. dobivati nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmljati sosednje dežele
// dobivati nad kom oblast, gospostvo sploh: podjarmljal je svoje sodelavce
SSKJ²
podjármljenec -nca m (ȃ)
ekspr. kdor je podjarmljen: podjarmljenci so se večkrat uprli
SSKJ²
podjármljenje -a s (ȃ)
glagolnik od podjarmiti: podjarmljenje naroda / gospodarsko in politično podjarmljenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podjármljenost -i ž (ȃ)
ekspr. stanje podjarmljenega: podjarmljenost naroda / obdržati v podjarmljenosti
SSKJ²
podjarmljeválec -lca [podjarmljevau̯ca in podjarmljevalca] m (ȃ)
ekspr. osvajalec, zavojevalec: fašistični podjarmljevalci
SSKJ²
podjarmljeváti -újem nedov. (á ȗ)
podjarmljati: podjarmljevati sosednje narode
SSKJ²
podjèd -éda m (ȅ ẹ́)
zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc: krt se hrani tudi s podjedi
SSKJ²
podjédati -am nedov. (ẹ́)
zastar. izpodjedati: črvi podjedajo rastline / voda podjeda breg
SSKJ²
podjèm -éma m (ȅ ẹ́)
knjiž. dejanje, načrt: pripraviti skupen podjem
♦ pravn. izvršitev naročenega dela
SSKJ²
podjémen -mna -o prid. (ẹ̑)
pravn., v zvezi podjemna pogodba pogodba, po kateri podjemnik za plačilo opravi določen posel za naročnika: skleniti podjemno pogodbo; opravljati delo na podlagi podjemne pogodbe
SSKJ²
podjémnik -a m (ẹ̑)
pravn. oseba, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe za naročnika: plačilo podjemniku
SSKJ²
podjésti -jém dov., 2. mn. podjéste, 3. mn. podjedó tudi podjêjo; podjêj in podjèj podjêjte; podjédel podjédla, stil. podjèl podjéla (ẹ́)
zastar. izpodjesti: podjesti korenine / voda je podjedla plot
SSKJ²
podjéten1 -tna -o prid., podjétnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari: premožen in podjeten gospodar; postal je podjeten obrtnik / v trgovini je bil zelo podjeten
// ekspr. drzen, samozavesten: bil je zelo podjeten fant; postajal je vedno bolj podjeten
    podjétno prisl.:
    prav podjetno se je lotil dela; podjetno privihan krajec klobuka
SSKJ²
podjéten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na podjetje 1: zbrali so se vsi podjetni delavci / podjetna nesreča
SSKJ²
podjétje -a s (ẹ̑)
1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; javno podjetje [JP] ki je v lasti države ali lokalne skupnosti in je ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; satelitsko podjetje ki je ustanovljeno ob širitvi matičnega podjetja in opravlja isto dejavnost; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet
♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti
2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
SSKJ²
podjétnež -a m (ẹ̑)
ekspr. podjeten človek: gostinci in drugi podjetneži / mladi podjetneži niso uspeli
SSKJ²
podjétnica -e ž (ẹ̑)
lastnica podjetja: samostojna podjetnica; združenje podjetnic; podjetna kuharica je postala uspešna podjetnica
SSKJ²
podjétnik -a m (ẹ̑)
lastnik podjetja: podjetniki in finančniki / več podjetnikov se je združilo
SSKJ²
podjétniški -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na podjetnike ali podjetje: podjetniške in družbene reforme / podjetniško vodenje
2. podjeten1: postal je veliko bolj podjetniški
SSKJ²
podjétništvo -a s (ẹ̑)
prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju: braniti podjetništvo / privatno podjetništvo
SSKJ²
podjétnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost podjetnega človeka: iznajdljivost in podjetnost mladega gospodarja / podjetnost v gospodarstvu / ekspr. osvajanja se je lotil z veliko podjetnostjo
SSKJ²
podjezíčen -čna -o prid. (ȋ)
ki je pod jezikom: podjezični živec
♦ biol. podjezični oblok prvi oblok škržnega ogrodja; podjezična kost podjezičnica
SSKJ²
podjezíčnica -e ž (ȋ)
biol. kost, na katero so pripeti obloki škržnega ogrodja: prožna podjezičnica; podjezičnica in jezikočeljustnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podkadíti -ím dov., podkádil; podkajèn (ī í)
obdati z dimom zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkaditi muham, polhu v duplini / podkaditi perilo z brinovimi jagodami z dimom tlečih brinovih jagod
● ekspr. temu človeku je treba podkaditi ga ostro zavrniti; zajcu je le podkadil strel nanj je bil prenizek
    podkadíti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    čutiti se užaljenega, zameriti: podkadilo se mu je, ker smo bili z vami prijazni
SSKJ²
podkápje -a s (ȃ)
napušč, pristrešek: hiša ima široko podkapje
SSKJ²
podkápnica -e ž (ȃ)
nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar)
SSKJ²
pòdkategoríja -e ž (ȍ-ȋ)
kar ima v okviru kake skupine, vrste enake, podobne značilnosti; podskupina, podvrsta: razdeliti v kategorije in podkategorije; podkategorija pojmov
SSKJ²
podkávati -am nedov. (ȃ)
pritrjati podkev; kovati: podkavati konja, vola
SSKJ²
pôdkev -kve ž (ó)
polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve
// ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob
♦ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu
SSKJ²
podkláda -e ž (ȃ)
1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado
♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu
2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju
SSKJ²
podkládati -am nedov. (ȃ)
1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom; podlagati: podkladali so les, da bi spravili voz iz blata
2. star. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim; nastiljati: ker ni bilo listja, so podkladali živini smrečje
● zastar. podkladati komu kako misel podtikati
SSKJ²
podkládek -dka m (ȃ) zastar.
1. list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt: uporabljati pri pisanju podkladek
2. podložek, podstavek: dati pod zaboj podkladke
SSKJ²
podkládje -a s (ȃ)
zastar. lesena podloga za sode v kleti; lega1: zvaliti sod s podkladja
SSKJ²
podklét -í in -i ž, daj., mest. ed. podkléti (ẹ̑)
v ruskem okolju klet: skrivaj je zlezel v podklet
SSKJ²
podkletítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podkletiti: podkletitev stavbe
SSKJ²
podkletíti -ím dov., podklétil (ī í)
zgraditi klet pod čim: podkletiti stavbo
    podkletèn -êna -o:
    podkletena hiša
SSKJ²
podklétje -a s (ẹ̑)
v ruskem okolju klet: zidano podkletje
SSKJ²
podkolének -nka m (ẹ̑)
podkolenje: bolečine v podkolenku
SSKJ²
podkolénica tudi podkoleníca -e ž (ẹ̑; í)
knjiž. del noge med kolenom in gležnjem; golen1: dvigati in spuščati podkolenico pri plavanju
SSKJ²
podkolénje -a s (ẹ̑)
mesto na zadnji strani kolena: bolečine v podkolenju
SSKJ²
podkolénski -a -o prid. (ẹ̑)
ki je pod kolenom: podkolenska jamica
♦ anat. podkolenska arterija
SSKJ²
pòdkomisíja -e ž (ȍ-ȋ)
izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje
SSKJ²
pòdkomité -êja m (ȍ-ẹ̑ ȍ-ȇ)
pododbor: sestaviti podkomite; predsednik podkomiteja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pòdkontinènt -ênta tudi -énta m (ȍ-ȅ ȍ-é, ȍ-ẹ́)
geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski podkontinent
SSKJ²
podkòp -ópa m (ȍ ọ́)
glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti
// star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu
♦ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo
SSKJ²
podkopáti -kópljem tudi -ám dov., podkôplji podkopljíte tudi podkôpaj podkopájte; podkôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem pokriti z zemljo: podkopati gnoj
2. star. izpodkopati: podkopati drevo, hišo
● star. pomanjkanje mu je podkopalo zdravje pokvarilo, uničilo
SSKJ²
podkopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od podkopavati: podkopavanje gnojila / podkopavanje trdnjavskih zidov
SSKJ²
podkopávati -am nedov. (ȃ)
1. s kopanjem pokrivati z zemljo: podkopavati gnojilo
2. star. izpodkopavati: podkopavati drevje / podkopavati mir
SSKJ²
podkopováti -újem nedov. (á ȗ)
star. izpodkopavati: podkopovati obzidje / valovi podkopujejo obalo
SSKJ²
podkosíti -ím dov., podkósil; podkošèn (ī í)
zastar. spodkositi: podkositi bilke; padel je, kot bi ga kdo podkosil
SSKJ²
podkòv -ôva m (ȍ ō)
zastar. podkovanje: pripeljal je konja za podkov / lahek podkov je olajšal konju tek lahke podkve
SSKJ²
podkôva -e ž (ȏ)
zastar. podkev: konji so potrebovali nove podkove
SSKJ²
podkováč -a m (á)
podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači
SSKJ²
podkovánec -nca m (á)
nav. mn., zastar. podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance
SSKJ²
podkovánje -a s (ȃ)
glagolnik od podkovati: podkovanje konja / podkovanje čevljev
SSKJ²
podkovánost -i ž (á)
značilnost, stanje podkovanega: neustrezna podkovanost konj / ekspr.: na izpitu je pokazal vsestransko podkovanost znanje, razgledanost; jezikovna, strokovna podkovanost
SSKJ²
podkováti -kújem dov., podkovál (á ú)
pritrditi podkev: podkovati konja, vola
// opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje
    podkováti se ekspr.
    pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati
    podkován -a -o:
    podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan
    ●     pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada
    ♦     tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
SSKJ²
podkôven -vna -o prid. (ō)
podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač
♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo
SSKJ²
podkôvica -e ž (ȏ)
knjiž. podkev: pritrditi konju podkovico
// podkvica, nabitek: na peto pribiti podkovico
SSKJ²
podkôvnik -a m (ȏ)
vet. podkovski žebelj: pritrditi podkev s podkovniki
SSKJ²
podkovnják -a m (á)
nav. mn., zool. netopirji z velikimi uhlji in podkvi podobnim izrastkom na nosu, Rhinolophidae: mali, veliki podkovnjak
SSKJ²
podkôvski -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač
♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo
SSKJ²
podkôvstvo -a s (ō)
dejavnost podkovskih kovačev: ukvarja se s podkovstvom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podkóžen -žna -o prid. (ọ̑)
ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe
♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev
SSKJ²
podkóžje -a s (ọ̑)
anat. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: infekcija podkožja
SSKJ²
pòdkrálj -a m (ȍ-á)
nekdaj namestnik kralja: imenovali so ga za podkralja
SSKJ²
podkrepelíti -ím dov., podkrepélil (ī í)
star. vreči v koga poleno, krepelce: stekel je za fantom, da ga podkrepeli
SSKJ²
podkrepílo -a s (í)
knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo
SSKJ²
podkrepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podkrepiti: preproste resnice ne potrebujejo podkrepitve; podkrepitev zahtev po zvišanju cen s podatki o lanskih izgubah / podkrepitev povedanega z udarcem po mizi / v podkrepitev trditve navesti primere
// beseda, besedna zveza, ki podkrepi: uporabljati pri ukazih kletvice in druge podkrepitve
SSKJ²
podkrepíti -ím dov., podkrépil (ī í)
narediti, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepiti znanstveno dokazovanje s primeri; podkrepiti trditev z dokazi / podkrepiti besede s kletvico, opomin s kretnjo / znanstveno podkrepiti teorijo utemeljiti
● knjiž. ta dogodek je še podkrepil njegov dvom utrdil, povečal
    podkrepljèn -êna -o:
    s kletvico podkrepljena trditev
SSKJ²
podkrépljati -am nedov. (ẹ́)
podkrepljevati: trditev podkrepljajo najdeni spomeniki
SSKJ²
podkrepljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata
2. knjiž. utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti
SSKJ²
podkrížati -am dov. (ī)
1. narediti križec, križce namesto podpisa: podkrižati oporoko, pogodbo; ni se znal niti podkrižati
2. zastar. dati navzkriž, prekrižati: malomarno je podkrižal noge
    podkrížan -a -o:
    podkrižana pogodba
SSKJ²
pòdkrôvje -a s (ȍ-ȏ)
navt. del ladje pod (glavnim) krovom: iti v podkrovje; prostorno podkrovje / ladijsko podkrovje; podkrovje parnika
SSKJ²
pòdkultúra -e ž (ȍ-ȗ)
1. posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je: motivacija nekaterih umetnikov je dobiti ugled znotraj podkulture; pripadniki različnih podkultur / rokovska podkultura; politična podkultura
2. agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline; podsevek: v pšenico sejati podkulturo
SSKJ²
podkupíti in podkúpiti -im dov. (ī ú)
dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem
    podkúpljen -a -o:
    podkupljeni uradniki; bil je podkupljen
SSKJ²
podkúpljati -am nedov. (ú)
knjiž. podkupovati: podkupljala ga je s cigaretami in kavo
SSKJ²
podkúpljenec -nca m (ú)
ekspr. podkupljen človek: ta podkupljenec in pijanec
SSKJ²
podkupljív -a -o prid. (ī í)
ki se da podkupiti: podkupljiv čuvaj
SSKJ²
podkupljívec -vca m (ȋ)
ekspr. podkupljiv človek: odkriti, razkrinkati podkupljivca
SSKJ²
podkupljívost -i ž (í)
lastnost podkupljivega človeka: pohlep po denarju in podkupljivost
SSKJ²
podkupnína -e ž (ī)
kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje: dati, ponuditi podkupnino; obsojen je bil zaradi poneverbe in sprejemanja podkupnine
SSKJ²
podkupoválec -lca [potkupovau̯ca tudi potkupovalca] m (ȃ)
kdor podkupuje: odkriti, razkrinkati podkupovalce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podkupovánje -a s (ȃ)
glagolnik od podkupovati: razširilo se je podkupovanje; podkupovanje s cigaretami
SSKJ²
podkupováti -újem nedov. (á ȗ)
dajati podkupnino: vedno je koga podkupoval; podkupovali so ga z zlatom
SSKJ²
podkuríti in podkúriti -im dov. (ī ú)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti
// obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril
2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal
3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval
● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila
    podkúrjen -a -o:
    dobro podkurjena peč
SSKJ²
podkúrjenje -a s (ú)
glagolnik od podkuriti: pripraviti butare, trske za podkurjenje
SSKJ²
pôdkvast -a -o prid. (ó)
po obliki podoben podkvi: podkvasti gradbeni elementi; tempelj spominja na grško podkvasto gledališče / podkvasta oblika
♦ arhit. podkvasti lok; fiz. podkvasti magnet
    pôdkvasto prisl.:
    podkvasto postavljene mize
SSKJ²
pôdkvica -e ž (ó)
1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic
2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico
♦ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa
SSKJ²
podládje -a s (ȃ)
navt. ugreznjeni del ladje, čolna: luknja v podladju
SSKJ²
podlága -e ž (ȃ)
1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju
2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka
3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec
4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž
5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga
● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; zastar. svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega
♦ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar
SSKJ²
podláganje -a s (ȃ)
glagolnik od podlagati: podlaganje kamnov / podlaganje oblačil / podlaganje govorne oddaje z glasbo
SSKJ²
podlágati -am nedov. (ȃ)
1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali
// dajati valiti: podlagati koklji jajca
2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje
3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu
♦ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje
SSKJ²
podláhet -htí tudi -hti ž (ȃ)
nav. mn. podlaket2: rokavi segajo do sredine podlahti
SSKJ²
podláhten -tna -o prid. (ȃ)
podlakten: podlahtne mišice
SSKJ²
podláhtje -a s (ȃ)
star. podlaket2:
SSKJ²
podláhtnica -e ž (ȃ)
anat. kost v podlakti na mezinčni strani: podlahtnica in koželjnica
SSKJ²
pòdlák -a m (ȍ-ȃ)
lak brez barve, ki se nanaša kot osnovna prevleka na nohte: nanesti podlak na noht; uporabljati podlak; zaščitni podlak; plast podlaka
SSKJ²
podláket1 -kta m (ȃ)
del roke med zapestjem in komolcem: iztegovati podlaket; mišice podlakta; kosti v podlaktu
SSKJ²
podláket2 -ktí tudi -kti ž (ȃ)
del roke med zapestjem in komolcem: prijeti za podlaket
SSKJ²
podlákten -tna -o (ȃ)
pridevnik od podlaket: podlaktne kosti; podlaktne mišice
SSKJ²
podláktnica -e ž (ȃ)
anat. podlahtnica: zlom podlaktnice
SSKJ²
podlánka in pódlanka -e ž (ȃ; ọ́)
zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podlásica -e ž (á)
1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica
2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska
SSKJ²
podlásičji -a -e prid. (á)
nanašajoč se na podlasice: glava te živali je podobna podlasičji / ekspr. imel je krute podlasičje oči
SSKJ²
podléči -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑)
1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil
// priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo
2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel
SSKJ²
podlégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen
// prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost
SSKJ²
podlehtje gl. podlahtje
SSKJ²
podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é)
1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek
2. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, bot. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius
SSKJ²
podlésen -sna -o prid. (ẹ̑)
bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice
SSKJ²
podlésje -a s (ẹ̑)
zastar. podrast: očistiti gozd podlesja
SSKJ²
podlésnica -e ž (ẹ̑)
bot. praprot z usnjatimi in navadno zimzelenimi listi, Polystichum:
SSKJ²
podlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
star. z lezenjem pod čim priti na drugo stran: pas se priveže tako tesno ob deblo, da ga žuželke ne morejo podlesti
SSKJ²
pôdlež -a m (ȏ)
ekspr. podel človek: pravi podlež je / kot psovka ti si to storil, podlež
SSKJ²
pôdlica -e ž (ȏ)
knjiž. podla ženska: zmerjal jo je s podlico
SSKJ²
podlístek -tka m (ȋ)
prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih: najprej prebere podlistek; roman je izšel kot podlistek
// živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva; feljton: pisati kulturne, satirične podlistke; uvodnik in podlistek
SSKJ²
podlístkar -ja m (ȋ)
kdor piše podlistke: podlistkar sproti piše nadaljevanje romana / podlistkar in uvodničar feljtonist
SSKJ²
podlístkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na podlistkarje ali podlistek: podlistkarska snov / skromni podlistkarski honorarji / podlistkarski roman
SSKJ²
podlístkarstvo -a s (ȋ)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton; feljtonistika: njegov pisateljski dar se izgublja v podlistkarstvu / stil podlistkarstva
SSKJ²
podlíti -líjem dov. (í)
1. star., navadno v zvezi s kri podpluti: počila mu je žilica in kri mu je podlila oko
2. gastr. zliti pod kako jed: podliti sok / podliti piščanca z malo vode in ga dušiti
    podlít -a -o:
    s krvjo podlite oči
SSKJ²
podlíven -vna -o prid. (ȋ)
teh., v zvezi podlivno vodno kolo vodno kolo z lopatami, s katerimi sega v vodo pod seboj:
SSKJ²
pòdljudjé -ljudí m mn., daj. pòdljudém, tož. pòdljudí, mest. pòdljudéh, or. pòdljudmí (ȍ-ẹ̑)
množina od podčlovek: črnci so podljudje, so trdili beli izkoriščevalci; prim. podčlovek
SSKJ²
podlóga -e ž (ọ̑)
1. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala: odparati, raztrgati podlogo; svilena, žimnata podloga / tkanina, usnje za podlogo
2. navadno večja priprava za podlaganje: pod bolnika dati gumeno podlogo; lesena podloga za sode; zelena pisalna podloga
// kar se podloži sploh: okrepiti sliko s kartonsko podlogo / za podlogo je uporabil revijo
3. zastar. podlaga, osnova: opisani dogodek ima resnično podlogo / sklepati na podlogi nepopolnih podatkov
♦ film. filmska podloga material, na katerega se nanašajo za svetlobo občutljive snovi; obrt. vezilna podloga tkanina, na katero se veze; kar se pri nekaterih vezeninah podloži, da postane vzorec reliefen; vmesna podloga podloga za oblikovanje ramen, prsnega dela oblačila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôdlost -i ž (ó)
lastnost, značilnost podlega: spoznal je njihovo podlost / podlost ravnanja
// ekspr. podlo dejanje: ta podlost mora biti kaznovana
SSKJ²
podlóžek -žka m (ọ̑)
1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku
// kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek
// knjiž. pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku
2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek
3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav
♦ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer
SSKJ²
podlóžen1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda
2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave
● knjiž. biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi
SSKJ²
podlóžen2 -žna -o prid. (ọ̑)
ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve
♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj
SSKJ²
podložíti -ím dov., podlóžil (ī í)
1. položiti, dati pod kaj z določenim namenom: podložiti komu blazino; podložiti desko, kamen; podložiti roko pod glavo / podložiti kolo (s kamnom), da voz ne bi drsel nazaj
// dati valiti: podložiti koklji jajca
2. prišiti, prilepiti podlogo: podložiti obleko, suknjič / podložiti hlače na kolenih
3. zastar. podrediti, podvreči: vojskovodja je podložil vladarju novo deželo; podložiti si pokrajino / podložiti čustva razumu
● ekspr. starši so ga dobro podložili mu dali dobro gmotno osnovo; pog. le dobro se podloži za dolgo pot najej, nasiti
♦ film., rad. podložiti sliko dodati ji glasbo; glasb. podložiti besedilo melodiji dodati ga; obrt. podložiti gumbnico okrepiti gumbnico s prednjimi vbodi, preden se obzanka
    podložèn -êna -o:
    z ovčjim krznom podloženi škornji; podložena deska se je zlomila
SSKJ²
podlóžka -e ž (ọ̑)
teh. ploščica za podlaganje pod kovično glavo, vijačno glavo, matico: kovinska podložka; vijak, podložka in matica / nasadna podložka; varnostna podložka ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije
● zastar. suknjič z raztrgano podložko podlogo
SSKJ²
podlóžnica -e ž (ọ̑)
1. do odprave tlačanstva ženska, ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: srečal je eno od podložnic; podložniki in podložnice
2. v monarhističnih državah pripadnica monarhije v odnosu do monarha: kraljičina podložnica / ekspr. ne želi biti njegova podložnica podrejena
SSKJ²
podlóžnik -a m (ọ̑)
1. do odprave tlačanstva kdor ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: grajski, samostanski podložniki; podložniki in svobodnjaki
2. v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: bil je pravičen vladar svojim podložnikom / ekspr. šef in njegovi podložniki podrejeni
SSKJ²
podlóžniški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na podložnike ali podložništvo: podložniške dajatve / podložniški odnosi / izpolnjevati podložniške dolžnosti do cesarja
♦ zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu
2. ekspr. pretirano pokoren, poslušen: prezirati podložniške uradnike / otresti se podložniškega duha
SSKJ²
podlóžništvo -a s (ọ̑)
do odprave tlačanstva obstajanje podložnikov: nastanek, odprava podložništva; suženjstvo in podložništvo
● ekspr. ekonomsko podložništvo mezdnega delavca ekonomska podrejenost, odvisnost; ekspr. satira na narodno podložništvo pokornost, poslušnost
SSKJ²
podlóžnost -i ž (ọ́)
do odprave tlačanstva položaj, stanje človeka, ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: s tem je njegova podložnost graščaku prenehala / odpraviti kmečko podložnost
● ekspr. podložnost gospodarju pokornost, poslušnost; ekspr. prevod kaže veliko podložnost izvirniku podrejenost, odvisnost od njega
SSKJ²
podlúbnik -a m (ȗ) nav. mn., zool.
hrošč, ki živi pod lubjem ali v lesu: podlubniki ne pozvročajo težav le v gozdovih, temveč tudi v skladiščih lesa in na žagah; smrekov podlubnik; napad podlubnikov; zatiranje podlubnikov
SSKJ²
podmakníti in podmákniti -em dov. (ī á)
pomakniti, dati pod kaj: pod noge ji je podmaknil pručko
SSKJ²
pòdmápa -e ž (ȍ-ȃ) rač.
mapa, ki je v datotečnem sistemu shranjena v drugi mapi: izbrisati, odpreti podmapo; shraniti dokument v podmapo; izdelava, ustvarjanje podmap; hierarhija map in podmap
SSKJ²
podmázati -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ)
1. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati škripajoče kolesje / podmazati avto, puško
2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili
● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar
♦ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom
    podmázan -a -o:
    podmazan stroj
SSKJ²
podména -e ž (ẹ̑)
knjiž. mnenje, domneva: njegovo razpravljanje o življenju temelji na podmeni, da je vsak človek dober / kar sem povedal, je le moja podmena / ovreči, potrditi podmeno hipotezo
SSKJ²
podménčič -a m (ẹ̑)
etn. podmenek
SSKJ²
podmének -nka m (ẹ̑)
etn., po ljudskem verovanju otrok, ki ga bajeslovno bitje podtakne namesto ukradenega otroka: verovanja v podmenke / šele po dolgih letih, pravi pesem, se je razkrilo, da je podmenek
SSKJ²
pòdmení tudi podmenu -ja [pòdmení] m (ȍ-ȋ)
rač. meni, ki se odpre iz drugega menija in ponudi seznam novih ukazov ali izbir: glavni meni ima štiri podmenije; prikazati podmeni; izbrati iz podmenija
SSKJ²
podménski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na podmeno: rezultati podmenske raziskave / razpravljati v podmenski obliki
    podménsko prisl.:
    podmensko zastavljeno vprašanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podmenu gl. podmeni
SSKJ²
podméren -rna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. ki ima manjšo mero, kot je določeno, dogovorjeno: podmerne ribe / podmerna deska
SSKJ²
podmésti -médem in -métem in podmêsti -mêdem in -mêtem dov., stil. podmèl podméla in podmêla (ẹ́; é)
gastr. zgostiti jed z zmesjo moke in vode: podmesti kislo zelje
    podméden in podméten -a -o in podmedèn in podmetèn -êna -o:
    podmeden krompir; podmeden močnik
SSKJ²
podmèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. gastr. zmes iz moke in vode za zgostitev jedi: dati podmet v kislo repo / zgostiti jed s prežganjem ali s podmetom
2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti podmet; koruzni podmet
SSKJ²
podmétati -am tudi -éčem nedov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. metati pod kaj: podmetal mu je polena
● zastar. podmetal jim je ukradeni denar podtikal
SSKJ²
podmetávati -am nedov. (ȃ)
nar., v zvezi podmetavati krompir pri sajenju metati, polagati krompir v jamice: eni so kopali, drugi pa podmetavali krompir / podmetavati pod brazdo
SSKJ²
podmétenica -e ž (ẹ̑)
gastr. močniku podobna jed, znana zlasti v Idriji: jesti, skuhati podmetenico
SSKJ²
podminírati -am dov. (ȋ)
1. položiti, nastaviti mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: podminirati cesto, most / podminirati železniško postajo
2. publ. narediti, povzročiti, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: podminirati pogajanja / z novimi idejami podminirati meščansko družbo
    podminíran -a -o:
    železniška proga je bila podminirana
SSKJ²
podmítiti -im dov. (í ȋ)
zastar. podkupiti: podmitil je ječarja
SSKJ²
podmládek -dka m (ȃ)
1. navadno s prilastkom mladi člani društva, organizacije: podmladek pevskega, planinskega društva / znanstveni podmladek znanstveni naraščaj
● podmladek Rdečega križa nekdaj odsek, del Rdečega križa, ki vključuje otroke, stare do štirinajst, petnajst let
2. šalj. otroci: vprašal je po zdravju žene in podmladka
3. živalski potomci, mladiči: ribji podmladek
4. mlado drevje, mlad gozd: trebiti podmladek / gozdni podmladek
SSKJ²
podmládkar -ja m (ȃ)
ekspr. mlad član društva, organizacije: odrasli člani prosvetnega društva in podmladkarji
● podmladkar Rdečega križa nekdaj član podmladka Rdečega križa
SSKJ²
podmléti -méljem dov., podmêlji podmeljíte (ẹ́)
zastar. izpodjesti: voda je podmlela breg
SSKJ²
pòdmnóžica -e ž (ȍ-ọ̑)
mat. množica, ki je del kake množice:
SSKJ²
podmòl -ôla [podmou̯ in podmol] m (ȍ ó) knjiž.
1. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v podmol / ustavil se je pred skalnim podmolom
2. vdolbina, ki jo je v spodnjem delu brega z izpodjedanjem naredila voda: te živalice živijo po jamah in podmolih
SSKJ²
podmôlkel -kla -o [podmou̯kəu̯] prid. (ó) knjiž.
1. zamolkel, globok: odgovoril je s podmolklim glasom / podmolkla svetloba
2. prikrit, skrit: lotila se ga je podmolkla bojazen, groza; podmolkle bolečine / sovraštvo v njem je postalo podmolklo
3. ekspr. neodkrit, neiskren: podmolkel človek / izraz na njegovem obrazu je čisto podmolkel
    podmôlklo prisl.:
    podmolklo peti
SSKJ²
podmórnica -e ž (ọ̑)
vojna ladja za plovbo pod morsko površino: podmornica je potopila nasprotnikovo ladjo; splaviti podmornico; podmornica z raketno oborožitvijo / vojskovanje s podmornicami / atomska podmornica; žepna podmornica manjša podmornica, navadno za diverzantske akcije; podmornica na jedrski pogon / raziskovalna podmornica
SSKJ²
podmórničar -ja m (ọ̑)
kdor je zaposlen na podmornici: postati podmorničar; življenje podmorničarjev
SSKJ²
podmórniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na podmornico: podmorniška flota; podmorniška posadka / podmorniška bitka
SSKJ²
podmôrski -a -o prid. (ó)
ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip; raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina
♦ geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna
SSKJ²
podmúliti se -im se dov. (ú ȗ)
potuhniti se: otrok se je podmulil
    podmúljen -a -o:
    njegov smeh je bil neodkrit, podmuljen; prisl.: gleda podmuljeno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podmúljenec -nca m (ȗ)
zastar. potuhnjenec: temu podmuljencu nič ne verjamem
SSKJ²
podmúrjen -a -o prid. (ū)
nar. potuhnjen, neprijazen: podmurjen človek / podmurjen pogled
    podmúrjeno prisl.:
    podmurjeno gledati
SSKJ²
pòdnačêlnik -a m (ȍ-ȇ)
nekdaj namestnik načelnika: izvoliti podnačelnika gasilskega društva
SSKJ²
pòdnajèm -éma m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́)
najem stanovanjskih prostorov od imetnika stanovanjske pravice: najem in podnajem / dati, vzeti sobo v podnajem
SSKJ²
pòdnajémnica -e ž (ȍ-ẹ̑)
ženska, ki vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice: kot podnajemnica živi v stanovanjskem bloku; oddati sobo podnajemnici
SSKJ²
pòdnajémnik -a m (ȍ-ẹ̑)
kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice: kot podnajemnik se je preselil v študentsko stanovanje; oddajati sobe podnajemnikom
SSKJ²
pòdnajémniški -a -o prid. (ȍ-ẹ̑)
nanašajoč se na podnajemnike: podnajemniška soba / podnajemniško razmerje
SSKJ²
pòdnapétosten -tna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
elektr. nanašajoč se na napetost, manjšo od normalne: podnapetostno stanje / podnapetostni rele
SSKJ²
pòdnapís -a m (ȍ-ȋ)
film. podnaslov: nečitljiv podnapis / opremiti film s podnapisi
SSKJ²
pòdnarédnik in pòdnárednik -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-á)
v stari Jugoslaviji najnižji podčastniški čin ali nosilec tega čina: kaplar in podnarednik
SSKJ²
podnaslávljanje -a s (á)
glagolnik od podnaslavljati: podnaslavljanje člankov v časopisih / podnaslavljanje filma se je zavleklo
SSKJ²
podnaslávljati -am nedov. (á)
knjiž. dajati podnaslove: podnaslavljati članke; svoja dela vedno podnaslavlja
♦ film. opremljati film s podnaslovi
SSKJ²
pòdnaslòv -ôva m (ȍ-ȍ ȍ-ó)
1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame
2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove
SSKJ²
podnaslovíti -ím dov., podnaslôvil (ī í)
knjiž. dati podnaslov: avtor je delo tudi podnaslovil; podnasloviti roman
♦ film. opremiti film s podnaslovi
    podnaslovljèn -êna -o in podnaslôvljen -a -o:
    podnaslovljeni članki; slovensko podnaslovljen film
SSKJ²
podné prisl. (ẹ̑)
star. podnevi: podne je spal, ponoči pa pohajkoval
SSKJ²
podnében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na podnebje: kraj ima ugodne podnebne pogoje / podnebni pasovi / podnebno zdravilišče klimatsko zdravilišče
2. knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebne ptice / letalo je v podnebnih višinah
SSKJ²
podnebésen -sna -o prid. (ẹ̑)
knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebesne ptice / podnebesne višine
SSKJ²
podnébje -a s (ẹ̑)
navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali območje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje
♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje
// publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe
SSKJ²
podnèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. knjiž. spodbuda, pobuda: to je bil zanj močen podnet; podnet za kako dejanje / vse so storili na učiteljev podnet
2. nar. netivo: trske za podnet
SSKJ²
podnéta -e ž (ẹ̑)
nar. netivo: pripraviti podneto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: stala je pred ognjiščem in podnetala / podnetati ogenj
2. knjiž. razvnemati, spodbujati: podnetati sovraštvo
SSKJ²
podnéten -tna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. spodbuden: miselno podnetni članki / podnetni učinek svetlobe na razvoj cveta pospeševalni učinek
SSKJ²
podnétiti -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar
2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo
    podnéten -a -o:
    domišljija, podnetena z novimi doživetji
SSKJ²
podnetljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se (hitro) razvname: je podnetljiv človek / podnetljiv temperament
SSKJ²
podnéven -vna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. ponočen: podnevna podoba mesta / podnevna svetloba dnevna svetloba / podnevni metulji
SSKJ²
podnévi prisl. (ẹ̑)
v času svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. ponoči: okna ima podnevi odprta / ekspr. nanjo je mislil podnevi in ponoči neprenehoma / nočna vožnja je bolj nevarna kot vožnja podnevi
SSKJ²
podnévnik -a m (ẹ̑)
zool., rabi se samostojno ali kot prilastek metulj, ki leta podnevi: metulji podnevniki
SSKJ²
pódnica -e ž (ọ̄)
deska v podu: privzdigniti podnico; zamenjati podnico; macesnove podnice; preperele, umazane podnice; les za podnice
♦ navt. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča
// nav. mn. pod1: pometati podnice; tolči s petami ob podnice / škripanje podnic
SSKJ²
podnóč -í in -i ž (ọ̑)
star., v zvezi na podnoč pred nočjo: na podnoč se je vrnil s sprehoda; prim. noč
SSKJ²
podnòs -ôsa m (ȍ ó)
knjiž. pladenj: postaviti podnos na mizo; vzeti skodelico čaja s podnosa; srebrn, zlat podnos / podnos s pecivom
SSKJ²
podnóžek -žka m (ọ̑) knjiž.
1. podnožnik, pručka: stati na podnožku
2. podstavek: podnožek spomenika / na podnožku je kozarec z vodo
SSKJ²
podnóžen -žna -o prid. (ọ̄)
1. ki je za pod noge: podnožni stolček
2. ki je za podlago, podstavo: podnožna deska; podnožno ogrodje pri stiskalnici
SSKJ²
podnožíšče -a s (í)
geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem; nadir: nadglavišče in podnožišče
♦ geom. točka, v kateri pravokotnica seka ravnino ali črto
SSKJ²
podnóžje -a s (ọ̑)
1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba
2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra
// ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja
● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah
SSKJ²
podnóžka -e ž (ọ̑)
podnožnik, pručka: sedeti na podnožki
♦ tekst. del statev za premikanje listovke
SSKJ²
podnóžnica -e ž (ọ̑)
knjiž. majhna nizka klop, navadno za pod noge; podnožnik: pristavila je podnožnico, da bi dosegla na omaro; imeti noge na podnožnici
♦ navt. prečna letev v čolnu, na katero veslač opira noge pri veslanju
SSKJ²
podnóžnik -a m (ọ̑)
1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev
// kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju
2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije
SSKJ²
podóba -e ž (ọ̑)
1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega
a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba
b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik
// s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure
2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret
3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov
// zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila
4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje
5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba
// knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem
6. zastar. postava1, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji
● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno
♦ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba
SSKJ²
podóbar -ja m (ọ̑)
1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji
2. star. rezbar: podobar in pozlatar
3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja
SSKJ²
podóbarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podóbarstvo -a s (ọ̑)
1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo
2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva
3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo
● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami
SSKJ²
pòdóbčina -e ž (ȍ-ọ̑)
zgod., od 1814 do 1850 upravna enota, podrejena glavni občini: podobčine na območju nekdanjih Ilirskih provinc
SSKJ²
pòdobdóbje -a s (ȍ-ọ̑)
del obdobja: to obdobje se deli na več podobdobij
SSKJ²
podóben -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se ujema med seboj po
a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem
b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve; hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben
2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi; zelo sta si podobna; podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači
// ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda / lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi
● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati
♦ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae
    podóbno 
    prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako
    // v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih
    podóbni -a -o sam.:
    nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih
    ●     ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster
SSKJ²
podóbica -e ž (ọ̑)
1. manjšalnica od podoba: izrezljane podobice; na skodelici je bila narisana podobica deklice s šopkom / od nekod se je pokazala sklonjena podobica drobnega možička
2. v krščanskem okolju manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko in besedilom: kaplan je delil podobice
● zastar. imeti veliko podobic v žepu denarja; zastar. hudičeve podobice igralne karte
SSKJ²
podóbnik -a m (ọ̑)
knjiž. kdor je komu podoben, zlasti po zunanjosti: če že ni bil dvojnik slavnega igralca, je bil vsaj njegov podobnik
SSKJ²
podobnják -a m (á)
etn. pecivo v obliki ročno ali v modelih narejenih figur: speči podobnjake; podobnjaki v obliki ptic
SSKJ²
podóbnost -i ž (ọ́)
lastnost, stanje podobnega: opaziti podobnost med starši in otroki; duhovna, telesna podobnost / podobnost njunih oblek je bila zelo očitna / podobnost slike z modelom / podobnost mnenj ju je zbližala / vsaka podobnost z resničnimi dogodki je naključna
SSKJ²
podobobórstvo -a s (ọ̑)
knjiž. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: protestantsko podoboborstvo
SSKJ²
podobopís -a m (ȋ)
arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: raziskovati primitivne podobopise
SSKJ²
podobopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na podobopis, podobopisje: podobopisna znamenja / podobopisna pisava
SSKJ²
podobopísje -a s (ȋ)
arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: podobopisje in klinopis
SSKJ²
podobríkati se -am se dov. (ī)
izkazati komu v manjši meri prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ve, kje se je treba podobrikati; znati se podobrikati / podobrikati se dekletu / maček se mi je podobrikal
SSKJ²
podóčen -čna -o prid. (ọ̑)
anat. ki je pod očesom, očmi: podočna oteklina / podočni predel podočje; podočni zob podočnik; podočna kost ličnica
SSKJ²
podóčje -a s (ọ̑)
anat. del obraza pod očesom, očmi: podočje se mu je nagubalo / bil je bled, s sivimi podočji
SSKJ²
podóčnica -e ž (ọ̑)
1. anat. ličnica: poškodovati si podočnico / bled obraz s štrlečimi podočnicami
2. zastar. podočnjak: imel je upadel obraz s podočnicami
SSKJ²
podóčnik -a m (ọ̑)
1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču
♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom
2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala
SSKJ²
podočnják -a m (á)
1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki
2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču
SSKJ²
pòdodbòr -ôra m (ȍ-ȍ ȍ-ó)
skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog v okviru odbora: sestaviti pododbor
SSKJ²
pòdoddélek -lka m (ȍ-ẹ̑)
1. organizacijska enota v okviru oddelka: oddelki in pododdelki v tovarni
2. grafično ločen del česa: oddelki in pododdelki na grafikonu / zastar. vsako poglavje je razdeljeno na več pododdelkov podpoglavij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pòdodêja -e ž (ȍ-ȇ)
odeji podoben tekstilni izdelek, ki se uporablja kot vrhnja podloga za ležanje: pododeja iz ovčje volne / grelna, magnetna pododeja
SSKJ²
podódrje -a s (ọ̑)
gled. prostor pod odrom, navadno opremljen z napravami za vrtenje, pogrezanje igralne ploskve: oder in pododrje
SSKJ²
pòdodsèk -éka m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́)
1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov
2. organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva
SSKJ²
pòdoficír -ja m (ȍ-ȋ)
član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od častnika; podčastnik: zbrali so se vsi oficirji in podoficirji / aktivni podoficir / podoficir milice
♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec tega čina
SSKJ²
pòdoficírski -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola
♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika
SSKJ²
podojíti -ím dov., podójil (ī í)
1. z dojenjem nahraniti: morala je še podojiti otroka
2. nar. vzhodno pomolsti: podojiti krave
    podojèn -êna -o:
    otrok še ni podojen
SSKJ²
podôkenski tudi podókenski -a -o [podokənski] prid. (ō; ọ́)
ki je pod oknom: podokenski prostor / podokenska polica okenska polica
SSKJ²
podôkna tudi podókna -ken s mn. (ō ȏ; ọ́)
nar. vzhodno prostor zunaj pod oknom, okni: na podoknih rastejo rože
SSKJ²
podôknica in podóknica -e ž (ȏ; ọ̑)
1. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom: poslušati podoknico / zapeli so ji podoknico
2. star. okenska polica: nasloniti se na podoknico
SSKJ²
podôkničar in podókničar -ja m (ȏ; ọ̑)
vasovalec: zbralo se je več podokničarjev
SSKJ²
podôknik in podóknik -a m (ȏ; ọ̑)
zastar. okenska polica: nasloniti se na podoknik
SSKJ²
podoknják -a m (á)
zastar. okenska polica: na podoknjakih so cvetele rože
SSKJ²
pòdôkno -a s (ȍ-ó)
okno v drugem, večjem računalniškem oknu: na obeh straneh so številna podokna s podatki o izbrani fotografiji; podokno opravil; prikaz podoken
SSKJ²
pòdóktorski -a -o prid. (ȍ-ọ́)
nanašajoč se na izobraževanje, delo po pridobitvi doktorskega naslova: podoktorski projekt; podoktorski študij; podoktorsko raziskovalno delo
SSKJ²
podôlg [podou̯k] prisl. (ȏ)
nar. zahodno po dolgem: mesto je razdeljeno z ulicami podolg in počez
SSKJ²
podôlgast -a -o [podou̯gast] prid. (ȏ)
podolgovat: podolgast predmet; hišo so zgradili podolgasto / obraz je imela zelo podolgast
SSKJ²
podôlgem in po dôlgem [podou̯gem] prisl., piše se narazen (ȏ)
vzporedno z daljšo stranjo, osjo
a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči po dolgem na klop; lestev položiti po dolgem ob zid / preganiti list papirja po dolgem; razrezati jabolčni zavitek po dolgem in počez
b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se po dolgem v travo; ekspr. telebniti po dolgem v mlako
● ekspr. po dolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg2
SSKJ²
podôlgič [podou̯gič] prisl. (ȏ)
po dolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez
SSKJ²
podôlgoma [podou̯goma] prisl. (ȏ)
po dolgem: prehodil je podolgoma vso dolino
SSKJ²
podolgovàt -áta -o [podou̯govat] prid. (ȁ ā)
ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podolgovátost -i [podou̯govatost] ž (á)
lastnost, značilnost podolgovatega: podolgovatost obraza
SSKJ²
podolít -a m (ȋ)
obloga iz umetne snovi, polnil in mehčal, navadno podložena z jutovino: polagati podolit; linolej, podolit in topli pod
SSKJ²
podólje -a s, rod. mn. tudi podólij (ọ̑)
geogr. pas nižjega sveta v hribovitem svetu: kraško podolje
SSKJ²
podôlž1 [podou̯š] prisl. (ȏ)
po dolgem: travnik je podolž sekal jarek; niti so napete podolž in počez
● ekspr. podolž in počez prepotovati deželo v vseh smereh; vso
SSKJ²
podôlž2 [podou̯š] predl. (ȏ)
vzdolž2: podolž velike dvorane so stebri
SSKJ²
podôlžen -žna -o [podou̯žən] prid. (ȏ)
vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / podolžna brazgotina na vratu podolgovata
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku
♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja
    podôlžno prisl.:
    podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe
SSKJ²
podôlžnica -e [podou̯žnica] ž (ȏ)
knjiž. podolžna os, črta: izmeriti podolžnico; podolžnica in prečnica
♦ geogr. podolžna dolina
SSKJ²
podôlžnik -a [podou̯žnik] m (ȏ)
grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki
SSKJ²
podomačevánje -a s (ȃ)
delanje, da je kaj po značilnostih, lastnostih podobno domačemu: vsesplošno kulturno podomačevanje; podomačevanje besed; proces podomačevanja
SSKJ²
podomačítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podomačiti: podomačitev prizorišča drame
SSKJ²
podomáčiti -im dov. (á ȃ)
1. nav. ekspr. narediti kaj domače: / lesene obloge so prostor podomačile
2. nadomestiti prevzeto besedo z domačo: v islandščini so podomačili celo besedo za aids / podomačiti balado, roman prevesti (v materni jezik)
// prilagoditi prevzeto besedo (glasovni) podobi maternega jezika: podomačiti tuje ime, priimek
SSKJ²
podométen -tna -o prid. (ẹ̑)
teh. ki je, se nahaja pod ometom: ugotoviti podometno zgradbo stene / vzidati lesene podometne zatiče; podometna vtičnica
♦ elektr. podometna inštalacija inštalacija z vodniki pod ometom
SSKJ²
podónavski -a -o (ọ̑)
pridevnik od Podonavje: podonavske dežele
SSKJ²
podòr1 -ôra m (ȍ ó)
knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor
// plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
SSKJ²
podòr2 -ôra in -óra m (ȍ ó, ọ́)
agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom / zeleni podor
SSKJ²
podoráti -ôrjem in -órjem dov., podôrji podorjíte; podorál (á ó, ọ́)
z oranjem spraviti pod zemljo: podorati krompir, seme / podorati gnoj, plevel / slabo žito so kar podorali / podorati strnišče
♦ agr. podorati podorine
    podorán -a -o:
    podoran krompir
SSKJ²
podorávati -am nedov. (ȃ)
z oranjem spravljati pod zemljo: podoravati krompir / podoravati plevel
SSKJ²
podóren in podôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ)
nanašajoč se na podor: vhod v jamo so zasule podorne skale / vzpon vzdolž podornih pobočij
♦ geogr. podorna dvorana večja votlina v podzemeljski jami, ki je nastala z zrušenjem stropa
SSKJ²
podorína -e ž (í)
nav. mn., agr. zelena rastlina za podor: sejati podorine
SSKJ²
podozoréti -ím dov., podozôrel in podozorèl in podozorél (ẹ́ í)
do konca dozoreti: prezgodaj obrano sadje nikdar ne podozori
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podoživéti -ím dov., podožível (ẹ́ í)
narediti, da postane doživljaj ponovno navzoč v mislih, zavesti: podoživel je grozo tistega trenutka; skušala je podoživeti srečo / v mislih je vse podoživela
// čustveno dojeti: ob poslušanju je podoživela njihovo trpljenje
    podožívljen -a -o:
    podoživljeni dogodki
    podoživét -a -o:
    podoživeta zgodba
SSKJ²
podoživétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od podoživeti: podoživetje vojnih grozot / podoživetje umetniškega besedila
// kar kdo podoživi: v teh podoživetjih ni prave umetniške moči
SSKJ²
podožívljanje -a s (í)
glagolnik od podoživljati: podoživljanje preteklosti / podoživljanje umetniškega dela
SSKJ²
podožívljati -am nedov. (í)
delati, da postane doživljaj ponovno navzoč v mislih, zavesti: podoživljala je dogodke tistih let / v mislih je podoživljala svojo mladost
// čustveno dojemati: podoživljala je njihovo trpljenje / podoživljati umetniško delo
    podoživljajóč -a -e:
    sedela je v sobi, podoživljajoč to, kar se je pravkar zgodilo
SSKJ²
pòdpalúbje tudi pòdpálubje -a s (ȍ-ȗ; ȍ-ȃ)
navt. podkrovje: dvigniti tovor iz podpalubja; potniki v podpalubju / ladijsko podpalubje
SSKJ²
podpàs in podpás -ása m (ȁ á; ȃ)
vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; pas: napeti, odpeti podpas
SSKJ²
podpásati -pášem dov. (ȃ)
nav. ekspr. podvezati pod pasom: podpasati obleko; pod steznikom se je še podpasala
// spodrecati: podpasati krilo; zaradi rose se je visoko podpasala
SSKJ²
podpázduha -e ž (ȃ)
1. vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umivati podpazduho; desna, leva podpazduha / voda mu je segala že do podpazduh
// pog. del oblačila, ki pokriva to mesto: bluza je imela premočene podpazduhe; šivi na podpazduhi
2. s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: v podpazduhi je nosil prepognjen časopis / držati, prijeti se koga za podpazduho za nadlaket, komolec
SSKJ²
podpečátiti -im dov. (á ȃ)
dati pečat pod kaj: podpisati in podpečatiti oporoko
● ekspr. podpečatiti listino potrditi (veljavnost) s pečatom
SSKJ²
podpéček -čka m (ẹ̑)
prostor pod (kmečko) pečjo: nanositi drv v podpeček
SSKJ²
podpepélnik -a [potpepeu̯nik tudi potpepelnik] m (ẹ̑)
etn. kruh, pečen pod lončenim pokrovom, pokritim s pepelom, z žerjavico: speči podpepelnik
SSKJ²
podpéški -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezi podpeški marmor marmor iz Podpeči: kip iz podpeškega marmorja
SSKJ²
podpétnik -a m (ẹ̑)
obrt. vsaka od navadno usnjenih ploščic, ki sestavljajo peto: izdelovati podpetnike
// nar. peta: čevelj z visokim podpetnikom
SSKJ²
pòdpíčje -a s (ȍ-ȋ)
jezikosl. ločilo, ki označuje delne enote večjega jezikovnega sporočila: napisati, postaviti podpičje; pika, vejica in podpičje
SSKJ²
podpíh -a m (ȋ)
strojn. naprava za močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: namestiti nov podpih
// močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: zmanjšati podpih
SSKJ²
podpíhati -am dov., tudi podpihájte; tudi podpihála (í)
s pihanjem povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: podpihati ogenj, žerjavico; pren., ekspr. s tem boš samo podpihal njeno jezo, strast
● knjiž. nekdo ga je podpihal proti meni nahujskal, naščuval
// zastar. zapihati: veter je podpihal
SSKJ²
podpíhniti -em dov. (í ȋ)
s pihom povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: žerjavico moraš podpihniti, pa se bo vnelo
● knjiž. nekdo ga je podpihnil proti tebi nahujskal, naščuval
// zastar. pihniti: podpihnil je in kup je razpadel
SSKJ²
podpihoválec -lca [potpihovau̯ca] m (ȃ)
knjiž. kdor hujska, ščuva: podpihovalci in nergači / politični, vojni podpihovalci
SSKJ²
podpihoválka -e [potpihovau̯ka] ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki hujska, ščuva: podpihovalka prepirov, sovraštva
SSKJ²
podpihoválski -a -o [potpihovau̯ski tudi potpihovalski] prid. (ȃ)
knjiž. hujskaški, ščuvalen: podpihovalsko govorjenje / podpihovalski glas
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podpihovánje -a s (ȃ)
glagolnik od podpihovati: podpihovanje ognja / njegovo podpihovanje ljudstva
SSKJ²
podpihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: podpihovati ogenj, žerjavico / gozdni požar je podpihoval še veter razvnemal, širil
// ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postaja kaj slabega, negativnega močnejše, večje: podpihovati nezadovoljstvo, sovraštvo / njeno obnašanje je še podpihovalo njegovo jezo
2. spodbujati k dejanjem, navadno slabim, negativnim: s svojimi govori samo podpihuje ljudstvo proti vladi / sina podpihuje proti očetu
SSKJ²
podpíkčati -am dov. (ȋ)
knjiž. narediti pike, pikice pod čim: podpikčati besedo, stavek
SSKJ²
podpirálec -lca [potpirau̯ca tudi potpiralca] m (ȃ)
knjiž. kdor komu gmotno pomaga; podpornik: imel je več podpiralcev / podpiralec neznanih talentov
SSKJ²
podpíranec -nca m (ȋ)
kdor dobiva, prejema denarno pomoč, podporo: seznam podpirancev / socialni podpiranec
SSKJ²
podpíranje -a s (ī)
glagolnik od podpirati: podpiranje ranjenca / podpiranje trama, strešne konstrukcije / gmotno podpiranje nadarjenih študentov / podpiranje predloga, idej
SSKJ²
podpíranka -e ž (ȋ)
ženska, ki dobiva, prejema denarno pomoč, podporo: že več let je podpiranka / socialna podpiranka
SSKJ²
podpírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra
// dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo
2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov
3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati
b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti
// z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati
4. omogočati delovanje določenih funkcij programske, strojne opreme: program podpira samodejno snemanje; nekateri starejši zasloni podpirajo le ločljivosti do 1280 × 1024 slikovnih točk; podpirati različne programe, tehnologije
● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
    podpírati se star.
    opirati se: starec se je podpiral na palico
    podpiráje :
    podpiraje ga, je počasi stopal ob njem
    podpirajóč -a -e:
    sedel je molče, podpirajoč si glavo
    podpíran -a -o:
    podpirana društva in ustanove
SSKJ²
podpís -a m (ȋ)
1. ime (in priimek) določene osebe, napisano navadno lastnoročno na čem: ponarediti podpis; knjiga z avtorjevim podpisom; nečitljiv, neveljaven podpis / potrditi s podpisom / elektronski podpis kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika
2. glagolnik od podpisati: odkloniti podpis česa; agitacija proti podpisu sporazuma / na dokumentu, pogodbi manjka še podpis / zbirati podpise za protest / poslati, predložiti kaj v podpis
● učitelj mu je dal podpis obvestilo staršem o njegovem prekršku, slabi oceni, ki ga morajo starši podpisati; ekspr. dati svoj podpis s podpisom izraziti soglasje s čim
SSKJ²
podpísati in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í)
1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati
// tako izraziti, potrditi
a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati
● ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam
b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik
c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor
2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati
3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše
4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo
♦ fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja
    podpísan -a -o:
    ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil
SSKJ²
podpísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na podpis ali podpisovanje: začela se je podpisna akcija / podpisni kartonček
SSKJ²
podpísnica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj podpiše, navadno uradnega: sporazum je obvezen za vse podpisnice; podpisnica resolucije / podpisnica v banki / države podpisnice
SSKJ²
podpísnik -a m (ȋ)
kdor kaj podpiše, navadno uradnega: sporazum je obvezen za vse podpisnike; podpisnik izjave / zbrali so dvajset podpisnikov / podpisnik v banki
SSKJ²
podpisoválec -lca [potpisovau̯ca] m (ȃ)
podpisnik: priča in podpisovalec
SSKJ²
podpisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od podpisovati: podpisovanje pogodbe, sporazuma / osebe, upravičene za podpisovanje
SSKJ²
podpisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih
// tako izražati, potrjevati
a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati
b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik
c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik
2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef
3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake
SSKJ²
podplàt -áta m (ȁ á)
1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala
● pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo
2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami
// spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu
♦ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža
SSKJ²
podplátar -ja m (ȃ)
1. slabš. čevljar: podplatarji in šivankarji
2. ekspr. medved: podplatar je začutil nevarnost in jo popihal v gozd
SSKJ²
podplátast -a -o prid. (á)
podoben podplatu: podplatasta oblika / ekspr. podplatasta koža na dlaneh trda, raskava
♦ zool. podplatasta noga polža
SSKJ²
podpláten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na podplat: podplatna mišica
♦ usnj. podplatno usnje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podplátiti -im nedov. in dov. (á ȃ)
obrt. delati, obnavljati podplat navadno v celoti: podplatiti čevlje
    podpláten -a -o:
    močno podplateni škornji
SSKJ²
podpléčje -a s (ẹ̑)
vet. spodnji del oplečja:
SSKJ²
podplêsti -plêtem dov., podplêtel in podplétel podplêtla, stil. podplèl podplêla (é)
s pletenjem na novo narediti izrabljen, raztrgan del česa pletenega: podplesti nogavico, rokav / podplesti koš
● podplesti prekratko jopico s pletenjem podaljšati
SSKJ²
podplétati -am nedov. (ẹ̑)
s pletenjem na novo delati izrabljen, raztrgan del česa pletenega: podpletati nogavico
● podpletala je prekratke jopice s pletenjem daljšala
SSKJ²
podplútba -e ž (ȗ)
modrikasta lisa na koži zaradi izliva krvi: pojavila se je podplutba; po glavi ima modre in krvave podplutbe; odrgnine in podplutbe
SSKJ²
podplúti -plújem dov. (ú)
navadno v zvezi s kri prepojiti, preplaviti podkožno tkivo: pritisnjene prste mu je takoj podplula kri / knjiž. njena lica je podplula rdečica zardela je
    podplút -a -o:
    ves je še podplut od udarcev; krvavo podplute oči
SSKJ²
podpódje -a s (ọ̑) knjiž.
1. klet: odšel je v podpodje po vino
2. navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: opisovati življenje podpodja / ljudje iz podpodja
SSKJ²
pòdpoglávje -a s (ȍ-ȃ)
del poglavja: poglavje s tremi podpoglavji
SSKJ²
pòdpolkôvnik -a m (ȍ-ȏ)
čin, za stopnjo višji od majorja, ali nosilec tega čina: poveljstvo je prevzel novi podpolkovnik / pehotni podpolkovnik; bil je rezervni podpolkovnik
SSKJ²
pòdpolovíčen -čna -o prid. (ȍ-ȋ)
ki ne dosega polovice: podpolovično število glasov
SSKJ²
pòdpomèn -éna m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́)
jezikosl. podrejeni pomen:
SSKJ²
pòdpoménka -e ž (ȍ-ẹ̑) jezikosl.
beseda z ožjim pomenom, ki izraža podrejeni pojem v razmerju do besede s širšim pomenom: iskati besedam podpomenke; podpomenke in nadpomenke
SSKJ²
podpóra -e ž (ọ̑)
1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku
2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo; zvišati podporo / socialna podpora
3. publ. kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: kljub široki politični podpori ni zmagal / imeti, uživati podporo ljudstva / dajati podporo tem prizadevanjem podpirati
4. omogočanje nemotene uporabe računalnikov, računalniških sistemov: omrežna podpora; razpis za pripravo informacijske podpore za davčni sistem / računalniška podpora / programska podpora omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi
5. kar komu kaj olajšuje, mu pomaga; opora: pri njej ni dobil podpore / on je njegova edina podpora / bil mu je v veliko podporo
6. glagolnik od podpreti: te naprave so potrebne zaradi podpore
♦ grad. mesto, kjer je gradbeni element podprt
SSKJ²
podpóren -rna -o prid. (ọ̄)
1. ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podporni stebri; podporno tramovje je začelo popuščati / podporno mesto gredi / nosilna krila in podporne smuči jadralnega letala
♦ grad. podporni zid zid, ki preprečuje premik zemlje, materiala
2. nanašajoč se na gmotno pomoč: razdeljevanje podpornih sredstev / podporni sklad; ustanoviti podporno društvo / vrsto let je bil podporni član tega društva
SSKJ²
podporíšče -a s (í)
teh. točka, v kateri je telo podprto: podporišče in obesišče
SSKJ²
podpórje -a s (ọ̑)
skupina ali sistem podpornikov: podporje v rudniku
SSKJ²
podpórnica -e ž (ọ̑)
ženska ali država, ustanova, ki komu gmotno pomaga: navdušena podpornica društva; finančna podpornica / ta stranka je bila podpornica njegove politike / država podpornica; podpornica terorizma
SSKJ²
podpórnik -a m (ọ̑)
1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati podpornike; določiti razdaljo med podporniki; betonski podporniki
♦ grad. mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj
2. kdor komu gmotno pomaga: umetnik je imel nekaj bogatih podpornikov; podpornik društva / podporniki naprednega gibanja
SSKJ²
podpórniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na podpornike ali podporništvo: njun podporniški vložek je bil nenadomestljiv; podporniške družbeno-civilne skupine
SSKJ²
podpórništvo -a s (ọ̑)
dejavnost podpornikov: nekritično podporništvo; spletno podporništvo; tradicija podporništva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podpórnja -e ž (ọ̑)
star. opora, podpora: trdne podpornje drevja / sin je njena podpornja
SSKJ²
pòdporóčnik -a m (ȍ-ọ̑)
nekdaj najnižji jugoslovanski oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati podporočnik / letalski podporočnik
SSKJ²
pòdpovêljnik -a m (ȍ-ȇ)
namestnik, pomočnik poveljnika: poveljnik je zbral okoli sebe svoje podpoveljnike
SSKJ²
pòdpovpréčen -čna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
ki ne dosega večine istovrstnega
a) glede na stopnjo, količino: podpovprečna teža otroka; število učencev v razredu je podpovprečno / podpovprečna nadarjenost, sposobnost / kvaliteta tekmovanja je bila podpovprečna
b) nav. ekspr. glede na lastnost, kakovost: podpovprečni izvajalci; vse življenje je ostal podpovprečen / ta film je podpovprečen
    pòdpovpréčno prisl.:
    podpovprečno inteligentni učenci; podpovprečno razvit otrok; vse naredi zelo podpovprečno; sam.: podpovprečni testa niso rešili
SSKJ²
pòdpovpréčnost -i ž (ȍ-ẹ̑)
lastnost, značilnost podpovprečnega: podpovprečnost igralcev je bila zelo očitna
SSKJ²
pòdpredsédnica -e ž (ȍ-ẹ̑)
namestnica predsednika: izvolili so jo za podpredsednico; podpredsednica društva, stranke, vlade
SSKJ²
pòdpredsédnik -a m (ȍ-ẹ̑)
namestnik predsednika: izvoliti predsednika in več podpredsednikov / podpredsednik izvršnega sveta
SSKJ²
podpréti -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel
// dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo
2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti
3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence
b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti
// z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil
    podpréti se 
    1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom
    2. star. opreti se: dvignil se je in se podprl na komolce
    podpŕt -a -o:
    dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli
SSKJ²
podpríčati -am dov. (ī ȋ)
star. kot priča potrditi: pregovorili so jo, da je podpričala naše izjave / podpričati kaj s podpisom, prisego
// dokazati, potrditi: mnenje bi bilo treba bolj podpričati / ne manjka mu poguma, to ti lahko podpriča njegov brat
SSKJ²
pòdprijèm -éma m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́)
šport. prijem, navadno za drog, pri katerem sta palca rok na zunanji strani: podprijem in nadprijem
SSKJ²
pòdpritísk -a m (ȍ-ȋ)
teh. podtlak: v kotlu nastane podpritisk
SSKJ²
pòdpritlíčen -čna -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na podpritličje: podpritlični prostori / podpritlično okno
SSKJ²
pòdpritlíčje -a s (ȍ-ȋ)
del stavbe tik pod pritličjem, navadno za bivanje, delo: stanuje v podpritličju / razprodaja konfekcije je v podpritličju
SSKJ²
podpróga -e ž (ọ̄)
vet. jermen, navadno pri konjski opremi
a) ki povezuje, spenja zaprežnice; pas: odpeti podprogo
b) s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema; podprsnica: počila mu je podproga in je padel s konja
SSKJ²
pòdprográm -a m (ȍ-ȃ)
rač. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu: novi računski center ima še premalo podprogramov
SSKJ²
pòdprojékt -a m (ȍ-ẹ̑)
projekt, ki poteka v okviru drugega, večjega projekta: kratkoročni podprojekt za razvoj sadjarstva, vinogradništva; vodja podprojekta; denar, pogodba za podprojekt / podprojekt v okviru krovnega projekta
SSKJ²
podpŕsje -a s (ȓ)
spodnji del oprsja pri nekaterih živalih: zadel je srno v podprsje
SSKJ²
podpŕsnica -e ž (ȓ)
vet. jermen, navadno pri konjski opremi, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema: pričvrstiti podprsnico
SSKJ²
podpŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od podpreti: podprtje nagnjene stene
SSKJ²
podpŕtost -i ž (ȓ)
lastnost, stanje podprtega: močna podprtost napol nagnjenega stebra / podprtost predloga ni prepričljiva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pòdprvák -a m (ȍ-á)
posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: svetovni slalomski podprvak; evropski podprvak v krosu / osvojiti naslov podprvaka na bradlji, drogu
SSKJ²
pòdprvákinja -e ž (ȍ-á)
ženska, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: olimpijska podprvakinja v plavanju, slalomu; svetovna podprvakinja v sprintu, veleslalomu / osvojiti naslov podprvakinje
SSKJ²
podrápati -am in -ljem dov. (ā)
star. opraskati, odrgniti: podrapal ga je po obrazu; do krvi si je podrapal koleno
// popraskati, podrgniti: pes je podrapal s kremplji
    podrápan -a -o
    1. deležnik od podrapati: biti podrapan po rokah
    2. nar. ponošen, obrabljen, raztrgan: podrapan suknjič; podrapane hlače / stanovati v podrapani baraki
SSKJ²
podrásel -sla -o tudi podrástel -tla -o [podrasəu̯; podrastəu̯] prid. (ā á)
ki je zrasel pod čim drugim: podraslo drevo
♦ bot. podrasla plodnica plodnica, ki leži pod drugimi cvetnimi deli in je zrasla s cvetiščem; prim. podrasti
SSKJ²
podrást -i in -í ž (ȃ)
rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča
SSKJ²
podrástek -tka m (ȃ)
1. naraščaj, podmladek: skrbeti za podrastek / velik podrastek telet
2. zastar. podrast: plaziti se skozi podrastek
SSKJ²
podrásten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na podrast: podrastne rastline / bujen podrastni sloj
SSKJ²
podrásti -rástem in -rásem dov. (á)
1. zrasti pod čim drugim: grmovje je podrastlo pod hrasti / v gozdu je že vse podrastlo
2. ekspr. ponovno zrasti: brada in brki so mu podrastli
    podráščen -a -o:
    gozd je zelo podraščen
    ♦     anat. podraščen jezik; 
prim. podrasel
SSKJ²
podrástje -a s (ȃ)
podrast: v tem gozdu skoraj ni podrastja
SSKJ²
podráščati -am nedov. (á)
1. rasti pod čim drugim: grmovje podrašča gozd
2. ekspr. rasti, odraščati: vol hitro podrašča
// ponovno rasti: brada je že začela podraščati
    podraščajóč -a -e:
    podraščajoča trava
SSKJ²
podráščec -a [podraščəc] m (ȃ)
bot. rastlina z navadno srčastimi listi in cveti, stoječimi posamič ali v šopih, Aristolochia: navadni podraščec
SSKJ²
podráščina -e ž (ȃ)
zastar. podrast: pot se spušča skozi gosto podraščino; mah in podraščina
SSKJ²
pòdravnátelj -a m (ȍ-ȃ)
star. pomočnik, namestnik ravnatelja: postati podravnatelj / policijski podravnatelj
SSKJ²
pòdrázred -éda m (ȍ-á ȍ-ẹ́)
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: podrazred koralnjakov
SSKJ²
podraževáti -újem nedov. (á ȗ)
zviševati ceno; dražiti1: kar naprej podražuje najemnino / to podražuje proizvodnjo
SSKJ²
podražítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podražiti: podražitev blaga, živil / podražitev proizvodnje
SSKJ²
podražíti1 -ím dov., podrážil (ī í)
zvišati ceno: podražiti blago, živila; meso se je podražilo / podražiti proizvodnjo
SSKJ²
podražíti2 in podrážiti -im, in podrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. nekoliko vzdražiti: podražiti vidni živec
2. nav. ekspr. nekoliko razjeziti, razdražiti: hotel sem ga samo podražiti
SSKJ²
podrébrje -a s (ẹ̑)
anat. predel pod rebrnim lokom: polagati obkladke na podrebrje; desno, levo podrebrje; mišičje podrebrja
SSKJ²
podrêbrn in podrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
knjiž. ki je, se nahaja pod rebri: podrebrne bolečine
♦ anat. podrebrna mrena rebrna mrena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podrécati -am dov. (ẹ̑)
zastar. spodrecati: podrecala je krilo in stopila v vodo
SSKJ²
podréden -dna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na podredje: podredna stavčna zveza; podredni stavek / podredni veznik / podredni prilastek neujemalni prilastek
// knjiž. podrejen, odvisen: biti v podrednem položaju
    podrédno prisl.:
    podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge
SSKJ²
podredítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podrediti: odklonil je prostovoljno podreditev / podreditev osebnih koristi javnim / podreditev oblike vsebini / podreditev tuji oblasti / onemogočiti imperialistom politično podreditev drugih narodov
SSKJ²
podredíti -ím dov., podrédil (ī í)
1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil
// z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu
2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti
3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega
a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim
b) odvisno: podrediti tujo besedo domači / podrediti vožnjo prometnim pravilom
    podrejèn -êna -o
    deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju
    ♦     jezikosl. podrejeni pomen
    // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi
SSKJ²
podrédje -a s (ẹ̑)
jezikosl. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje
● knjiž. princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti
SSKJ²
podredljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da podrediti: plašen in podredljiv otrok
SSKJ²
podrédnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. podrejenost, odvisnost: podrednost položaja
♦ jezikosl. podrednost stavka
SSKJ²
podrêjanje -a s (é)
glagolnik od podrejati: podrejanje osebnih nagibov / odpor proti podrejanju tuji oblasti; pasivnost in podrejanje / podrejanje delov celoti / to so bila sredstva vladajočega razreda za podrejanje
SSKJ²
podrêjati -am nedov. (é)
1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom
2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti
3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega
a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim
b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom
SSKJ²
podrejênec -nca m (é)
knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca
SSKJ²
podrejênost -i ž (é)
lastnost, stanje podrejenega: podrejenost naroda tuji državi / gospodarska, politična podrejenost / živeti v podrejenosti / nadrejenost in podrejenost pojmov
SSKJ²
podrekáti -ám dov. (á ȃ)
vulg. z iztrebljanjem umazati: kokoši so podrekale prag
// umazati sploh: avto me je oškropil in podrekal
    podrekáti se 
    iztrebiti se: golob se je podrekal na stopnišče
    podrekán -a -o:
    podrekan kokošnjak
SSKJ²
podrémati -ljem, in podrémati tudi podremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́)
krajši čas dremati: podremati za mizo po kosilu; pomalicati in malo podremati
SSKJ²
podremávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih dremati: podremavati na soncu, ob knjigi
SSKJ²
podremúckati -am dov. (ȗ)
ekspr. krajši čas lahno dremati: podremuckati po kosilu
SSKJ²
podrépen tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo
● pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek
♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep
// ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom
SSKJ²
podrépnica -e ž (ẹ̑)
slabš. ženska, ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: fašistične podrepnice / kot psovka molči, podrepnica
SSKJ²
podrépnik -a m (ẹ̑)
slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: podrepniki so pritrjevali vsaki njegovi besedi; okupatorjevi podrepniki / ko bi le vedel, kdo je ta podrepnik, ki ga je prijavil
SSKJ²
podrépništvo -a s (ẹ̑)
slabš. lastnost, značilnost podrepnikov: niso ga imeli radi zaradi njegovega podrepništva / očitali so mu podrepništvo
SSKJ²
podrešétina tudi podrešêtina -e ž (ẹ̑; ȇ)
agr. kar se izloči pri čiščenju (žita) skozi rešeto: uporabiti podrešetino za krmo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podréti -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval
// ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več nasprotnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške
2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla
// odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice
3. sparati1: podreti obleko / podreti jopico
4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo
5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled
// zastar. razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko
6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle
● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem
    podŕt -a -o:
    podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto
SSKJ²
podrézati1 -am dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. (večkrat) na rahlo dregniti: podrezati koga, da se zbudi / s palico podrezati po žerjavici; pren., ekspr. sovražnik se je umaknil, ko smo mu podrezali v gnezdo
2. ekspr. posredovati, zavzeti se: podrezati pri vplivnih znancih; nekoliko podrezaj, pa se bo uredilo
SSKJ²
podrézati2 -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
spodrezati: podrezati drevo / podrezati krilo skrajšati
♦ vet. podrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino
    podrézan -a -o:
    podrezani brki
SSKJ²
podrezováti -újem nedov. (á ȗ)
spodrezovati: podrezovati drevesa / podrezovati repe konjem rezati
SSKJ²
podŕgati -am dov. (r̄ ȓ)
nar. vzhodno podrgniti, pometi: podrgala si je roke
SSKJ²
podrgetávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih drgetati: roke, ustnice podrgetavajo; spodnja čeljust mu podrgetava / podrgetavati v joku / lica so mu podrgetavala
SSKJ²
podŕgniti -em dov., tudi podrgníla (ŕ ȓ)
1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot
// z drgnjenjem očistiti, osnažiti; odrgniti: podrgni malo še tla; podrgni si čevlje
2. premikajoč se tesno dotakniti: pri obračanju je avto podrgnil ob ograjo; sveže popleskano je, pazite, da se ne podrgnete
3. s potegljaji po površini odstraniti: podrgni blato s podplatov; podrgniti drobtinice z mize / podrgniti na kup zdrgniti / podrgniti fižol v pehar
4. z drgnjenjem nanesti na površino: podrgniti ribe s česnom; podrgniti pred pečenjem meso s soljo
SSKJ²
podrhtávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih drhteti: podrhtavati od mraza / glas ji malo podrhtava / veje podrhtavajo v vetru
SSKJ²
podrhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
krajši čas drhteti: spodnja ustnica ji je ob novici podrhtela
SSKJ²
podrhtévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od podrhtevati: čutiti podrhtevanje v mišicah
SSKJ²
podrhtévati -am nedov. (ẹ́)
v presledkih drhteti: podrhtevati od mraza; roka mu je rahlo podrhtevala / glas ji je podrhteval / ekspr. obraz ji podrhteva v joku joka se; pren., pesn. listje podrhteva v vetru
● knjiž. v očeh ji podrhteva skrivnosten blesk je zaznaven, opazen; knjiž. v srcu mu je podrhtevalo bil je zelo čustveno vznemirjen
SSKJ²
podríčati -am dov. (ī)
zastar. zdrsniti: sanke so podričale pred njim
    podríčati se nar. gorenjsko
    podrsati se: podričal se je po bregu
    podríčan -a -o:
    breg je ves podričan
    ●     nar. kmetje so prenašali koše .. oblečeni v podričane kožuhe (F. Finžgar) oguljene
SSKJ²
podríčniti -em dov. (í ȋ)
zdrsniti, zdrčati: podričnil je navzdol po travi
    podríčniti se nar. gorenjsko
    podrsati se: podričniti se v dolino / podričnil se je po snegu
SSKJ²
podrigávati -am nedov. (ȃ)
vet. izpuščati pline iz želodca zaradi krčenja želodčne stene: krava je začela podrigavati
// nizko kolcati: pijanec je ves čas podrigaval
SSKJ²
podríniti -em dov. (í ȋ)
podstaviti, podložiti: podriniti bolniku blazino pod hrbet
SSKJ²
podrínjenec -nca m (ȋ)
podtaknjenec: ugotovili so, da je podrinjenec
SSKJ²
podrískati se -am se dov. (ī ȋ)
ekspr. iztrebiti se: otrok se je podriskal
● vulg. podriskam se na to popolnoma nič ne upoštevam tega
SSKJ²
podŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
zastar. zdrsniti, zdrkniti: podrknil je na ledu / pri vsakem koraku je s peto podrknil po tleh podrsnil
SSKJ²
podróben -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑)
ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica
// ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj
● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno
    podróbno prisl.:
    podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj
SSKJ²
podrobíti1 -ím dov., podróbil (ī í)
drugega za drugim zdrobiti: stroj je podrobil že vse kamenje; zobje so se mu podrobili / vse kozarce je že podrobila razbila / ekspr. bombe so podrobile skoraj vsa mesta porušile
// ekspr. nadrobiti: podrobila je polno skledo žgancev / kruh je podrobil v kavo
● ekspr. če ga dobim, mu bom vse kosti podrobil zelo ga bom pretepel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podrobíti2 in podróbiti -im dov. (ī ọ́)
ekspr. brezobzirno reči, zavrniti: marsikatero bridko mu je že podrobil; podrobila mu je, naj molči / podrobiti komu kaj pod nos
SSKJ²
podróbnost -i ž (ọ̑)
kar za označitev česa ni bistveno, pomembno: izvedeti, pripovedovati podrobnosti; pogovoriti se je treba še o podrobnostih / ne bom se spuščal v podrobnosti / ekspr. načrt sta izdelala do podrobnosti zelo natančno
SSKJ²
podróčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na področje: organizirati področna posvetovanja o gospodarski problematiki / področna enota društva; področne organizacije / področna koda koda za določeno telekomunikacijsko področje; področna raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki usklajujejo skupne interese na določenem strokovnem področju
SSKJ²
podróčje -a s (ọ̑) navadno s prilastkom
1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju
// dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / policijska postaja s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti
// dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju načrtovanja pri načrtovanju
2. ozemlje z določenimi značilnostmi; območje: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled
// ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte
// ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja
// ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad območjem Azorov nad Azori
3. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja
4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti; območje: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice
● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi
SSKJ²
podróčnik -a m (ọ̑)
knjiž. naslonjalo za roke: usedel se je v naslanjač in položil roko na področnik
SSKJ²
podŕsati -am dov. (ȓ)
premakniti (sem in tja) po čem z dotikanjem: podrsati z lokom po strunah / previdno podrsati ponesrečenca k robu skale
// premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsal ob ograjo; s komolcem podrsati ob koga
    podŕsati se 
    drsajoč se spustiti: podrsati se po bregu v dolino; podrsati se po eni nogi
    ●     ekspr. iskali so zamrznjeno mlako, da bi se malo podrsali drsali
SSKJ²
podrsávanje -a s (ȃ)
glagolnik od podrsavati: podrsavanje z nogo je izdajalo zadrego / slišati je bilo ropotanje in podrsavanje / slišalo se je starčevsko podrsavanje / podrsavanje vrvi
♦ rad. motilni pojav, ki ga povzroča zelo počasi se spreminjajoča hitrost premikanja gramofonske plošče ali magnetofonskega traku
SSKJ²
podrsávati -am nedov. (ȃ)
1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja
// premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike
2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati
3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava
SSKJ²
podrsévati -am nedov. (ẹ́)
1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja
// drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej
2. podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura
SSKJ²
podrsljáj -a m (ȃ)
premik po čem z dotikanjem: podrsljaj po medeninastem krožniku / slišati korake in podrsljaje
SSKJ²
podŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
premakniti po čem z dotikanjem: podrsniti z nogo po tleh / vedro je podrsnilo ob vodnjak
// premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsnil ob ograjo
SSKJ²
podrsováti -újem nedov. (á ȗ)
podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji
SSKJ²
podrtíca -e ž (í)
gozd. od vetra ali snega podrto drevo: bukova podrtica
SSKJ²
podrtíja -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija
// star. razvalina: na hribu stoji podrtija; grajska podrtija
2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije
SSKJ²
podrtína -e ž (í)
1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: odšel je proti svoji podrtini; živijo v podrtini / hiša je postala prava podrtina
// star. razvalina: ob cesti stoji podrtina; grajska podrtina / umrl je pod podrtinami ruševinami
2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: še vedno je taka podrtina
♦ gozd. od vetra ali snega podrto drevo
SSKJ²
podŕtje -a s (ȓ)
1. glagolnik od podreti: v načrtu je bilo podrtje večjega števila hiš
2. knjiž. slaba, razpadajoča stavba; podrtija: v takem podrtju ni mogoče stanovati
SSKJ²
podrúga -e ž (ȗ)
zastar. tovarišica, prijateljica: odšla je k svojim podrugam
SSKJ²
podrugód prisl. (ọ̄)
star. drugod, drugje: krošnjarili so po Nemškem in podrugod
SSKJ²
podružábiti -im dov. (á ȃ)
podružbiti: podružabiti proizvajalna sredstva / podružabiti vzgojo
    podružábljen -a -o:
    podružabljena zemlja
SSKJ²
podružábljati -am nedov. (á)
podružbljati: podružabljati kmetijsko proizvodnjo / podružabljati šolstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podružábljenje -a s (ȃ)
podružbljenje: podružabljenje proizvajalnih sredstev / podružabljenje upravljanja
SSKJ²
podrúžbiti -im dov. (ū ȗ) v socializmu
1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v družbeno: podružbiti rudnike, tovarne / podružbiti gospodarstvo / podružbili so vsa proizvajalna sredstva
2. narediti, da se državne funkcije prenesejo na samoupravne organizacije in institucije: podružbiti politiko, znanost
    podrúžbljen -a -o:
    podružbljene banke, tovarne; podružbljena znanost
    ♦     soc. podružbljeno delo produkcija na podlagi delitve dela
SSKJ²
podrúžbljanje -a s (ū)
glagolnik od podružbljati: podružbljanje zemlje / podružbljanje politike
SSKJ²
podrúžbljati -am nedov. (ū) v socializmu
1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno: podružbljati zemljo / podružbljati proizvodnjo
2. delati, da se državne funkcije prenašajo na samoupravne organizacije in institucije: podružbljati politiko
SSKJ²
podrúžbljenje -a s (ȗ)
glagolnik od podružbiti: podružbljenje proizvodnje / podružbljenje politike / podružbljenje upravljanja, vodenja
SSKJ²
podrúžbljenost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost podružbljenega: podružbljenost proizvodnje
SSKJ²
podrúžen -žna -o prid. (ȗ)
knjiž. podružničen: podružni obrat / podružna cerkev
SSKJ²
podrúžnica -e ž (ȗ)
1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico
// organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva
2. rel. teritorialna enota Katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico
// kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi
3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica
SSKJ²
podrúžničen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev
♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole
SSKJ²
podrúžnik -a m (ȗ)
nar. belokranjsko ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: ženin in njegov podružnik / biti, iti za podružnika
SSKJ²
podrúžniški -a -o prid. (ȗ)
knjiž. podružničen: podružniški obrat / podružniška cerkev
SSKJ²
podŕzati -am dov. (r̄ ȓ)
postrgati, podrgniti: podrzati z opeke odvečno malto
SSKJ²
podržáti -ím dov. (á í)
krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju
SSKJ²
podržávati -am nedov. (ȃ)
večkrat podržati: podržaval ji je lasnice, ko se je česala
SSKJ²
podržáviti -im dov. (á ȃ)
spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena: podržaviti banke, rudnike
    podržávljen -a -o:
    podržavljena industrija
SSKJ²
podržávka -e ž (ȃ)
nar. vlačuga, prostitutka: Drugi so hodili k podržavkam, jaz pa ne (Prežihov)
SSKJ²
podržávljenje -a s (ȃ)
glagolnik od podržaviti: podržavljenje rudnikov, tovarn
SSKJ²
podsadíti -ím dov., podsádil; podsajèn (ī í) agr.
1. gozd. vsaditi novo rastlino
a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke
b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami
2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc
SSKJ²
podsájati -am nedov. (á)
agr., gozd. saditi nove rastline
a) pod starejše rastline: podsajati smreke
b) na mesta odmrlih rastlin: praznine v vinogradu podsajati z dobrimi cepljenkami
SSKJ²
podsêdeln -a -o [potsedələn in potsedəln] prid. (ȇ)
vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podsêdlica in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑)
vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
SSKJ²
podsejáti -sêjem dov., podsêj in podsèj; podsejál (á ȇ)
agr., gozd. vsejati:
a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd
b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo
SSKJ²
podsèk -éka m (ȅ ẹ́) nar.
1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč)
2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
SSKJ²
podsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal
    podsékan -a -o:
    podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji
SSKJ²
podsekávati -am nedov. (ȃ)
s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno
SSKJ²
pòdsékcija -e ž (ȍ-ẹ́)
knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij
SSKJ²
pòdsekretár -ja m (ȍ-á)
namestnik sekretarja: postal je podsekretar / do 1991 republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa
SSKJ²
pòdsekretárka -e ž (ȍ-á)
namestnica sekretarja: vladno pogajalsko skupino je vodila podsekretarka s finančnega ministrstva; podsekretarka na ministrstvu za gospodarstvo; podsekretarka za kulturo, turizem; imenovanje, razpis za podsekretarko / državna podsekretarka
SSKJ²
pòdsestàv -áva [potsestav- in potsəstav-] m (ȍ-ȁ ȍ-á)
strojn. skupina strojnih delov, ki v okviru sestava predstavlja tehnološko, funkcijsko enoto: podsestav stroja; kontrola podsestavov
SSKJ²
podsétev -tve ž (ẹ̑)
glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov
SSKJ²
podsévek -vka m (ẹ̑)
agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline: v pšenico sejati podsevek
SSKJ²
podsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
s sipanjem spravljati podse: plaz je počasi podsipal hiše / podsipati s kamenjem
    podsípati se 
    polniti se z usipanjem: rov se podsipa
SSKJ²
podsípnica -e ž (ȋ)
agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: napraviti podsipnico
SSKJ²
pòdsistém -a m (ȍ-ẹ̑)
sistem v okviru večjega sistema: proučil je vse podsisteme / podsistem rakete
SSKJ²
pòdskupína -e ž (ȍ-í)
kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti: razdeliti kaj v skupine in podskupine
SSKJ²
podslápje -a s (ȃ)
grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda: globoko podslapje / podslapje jeza
SSKJ²
podslíkati -am dov. (ȋ)
um. nanesti prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikati s svetlo, temno barvo; pren. pisatelj je roman socialno podslikal
    podslíkan -a -o:
    oljnate barve so podslikane s tempera barvo; avtobiografsko podslikana novela
SSKJ²
podslikáva -e ž (ȃ)
glagolnik od podslikati: slikar je končal šele podslikavo
// prva, osnovna barvna plast: svetle črte na temni podslikavi
SSKJ²
podslikávati -am nedov. (ȃ)
um. nanašati prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikavati s temno barvo
SSKJ²
podsmèh in podsméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
knjiž. posmeh: njegova šala je bila zelo blizu podsmehu / govoril je z rahlim podsmehom / podsmeh mu je izginil z obraza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podsmehljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. posmehljiv: postal je zbadljiv in podsmehljiv / njegov podsmehljivi glas
    podsmehljívo prisl.:
    podsmehljivo jo je pogledal
SSKJ²
podsmehljívost -i ž (í)
knjiž. posmehljivost: njegova komaj opazna podsmehljivost / obraz mu je spreletela podsmehljivost / podsmehljivost njenih besed
SSKJ²
podsméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil
SSKJ²
podsmíhati se -am se nedov. (ī ȋ)
knjiž. posmehovati se: stal je ob strani in se jim podsmihal
SSKJ²
podsnôva -e ž (ȏ)
um. podslikava: končati podsnovo / svetla podsnova slike
SSKJ²
podsódnost -i ž (ọ́)
nekdaj podrejenost določenemu sodišču: določiti, ugotoviti podsodnost
SSKJ²
podsónčnik -a m (ọ̑)
nar. zahodni ali vzhodni veter: podsončnik mu je pihal v hrbet; močen podsončnik
SSKJ²
pòdspòl -spôla m (ȍ-ȍ ȍ-ó)
jezikosl. slovnična lastnost samostalniške besede, da izraža živost ali človeškost: v zaglavju so zapisane težje oblike besede in podatki o vrstnosti oziroma podspolu; kvalifikator za podspol živosti
SSKJ²
pòdstándard -a m (ȍ-ȃ)
1. standard, obvezen enotni predpis kot del drugega, obsežnejšega standarda, skupka standardov: različni podstandardi za posamezna področja uporabe in vzdrževanja mobilnih omrežij / združljivost kartice z najnovejšimi podstandardi (predpisanimi) tehnološkimi rešitvami
2. standard, skupek možnosti, ki je nižji od običajnega: zaradi pomanjkanja denarja so svojo poslovno, umetniško pot začeli s podstandardom / ker so si lahko privoščili le podstandard, so bivali v troposteljnih sobah
SSKJ²
pòdstándarden -dna -o prid. (ȍ-ȃ)
nanašajoč se na podstandard: uporaba podstandardnega materiala; podstandardna gradnja; podstandardna kakovost; podstandardna zdravila / živeli in delali so v podstandardnih pogojih; podstandardno bivališče, stanovanje
SSKJ²
pòdstanoválec -lca [potstanovau̯ca tudi potstanovalca] m (ȍ-ȃ)
pravn. kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice; podnajemnik: pravice podstanovalcev
SSKJ²
pòdstanoválski -a -o [potstanovau̯ski in potstanovalski] prid. (ȍ-ȃ)
pravn. podnajemniški: podstanovalski prostor / podstanovalsko razmerje
SSKJ²
podstát -i ž (ȃ)
knjiž. osnova, podlaga: raziskati podstat in genezo umetnine / njegova idejna usmeritev temelji na napačni podstati / ugotoviti za glasbo značilne podstati bistvene prvine, lastnosti
SSKJ²
podstáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na podstat: podstatna lastnost, prvina / raziskovati podstatne principe
SSKJ²
podstáva -e ž (ȃ)
1. kar se podstavi: poiskali so najrazličnejše podstave / za podstavo kozolca so uporabili betonske kvadre / kamnosek je izdelal podstavo za spomenik podstavek
2. knjiž. osnova, podlaga: idejne podstave gibanja; ta kritika temelji na napačni podstavi / izračunati na podstavi podatkov; razpisali so volitve na podstavi sklepa zbora po sklepu
● star. plašč s podstavo iz ovčje kože podlogo
♦ jezikosl. del tvorjene besede brez obrazil; besedna zveza, iz katere se delajo tvorjene besede
SSKJ²
pòdstávba -e ž (ȍ-ȃ)
publ. osnova, podlaga: ustvariti podstavbo gospodarstva / družbena podstavba ekonomska baza družbe
SSKJ²
podstávek -vka m (ȃ)
1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek
// priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček
// kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo
2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke
● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju
♦ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose
SSKJ²
podstáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve
♦ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah
SSKJ²
podstavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podstaviti: podstavitev posode / s podstavitvijo noge ga je hotel spotakniti
SSKJ²
podstáviti -im dov. (á ȃ)
1. postaviti, dati pod kaj
a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu je podstavil palico
b) z določenim namenom sploh: podstaviti desko; podstavil mu je roke in potem še rame, da je dosegel / s kamni so podstavili kolesa, da voz ne bi drsel podložili / ekspr. gmotno podstaviti (gmotno) pomagati
2. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom škodovati; podtakniti: podstaviti dinamit; na železniški postaji so podstavili peklenski stroj / podstavila mu je nogo, da bi se spotaknil
3. nar. narediti koga bogatega; obogatiti: donosen posel ga je podstavil
● ekspr. podstaviti komu nogo spotakniti ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; nar. podstaviti rezilo, sekiro s kovanjem pripojiti manjkajoči, obrabljeni del
    podstávljen -a -o:
    podstavljena bomba je eksplodirala; izogniti se podstavljeni nogi; voda teče v podstavljeno posodo
    ●     nar. bil je majhen, a dobro podstavljen čvrst, krepek; knjiž. filozofsko podstavljen janzenizem utemeljen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podstávljanje -a s (á)
glagolnik od podstavljati: podstavljanje posode / s podstavljanjem noge ga je hotel spotakniti
SSKJ²
podstávljati -am nedov., stil. podstavljájte; stil. podstavljála (á)
postavljati, dajati pod kaj
a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: podstavljati lonec; podstavljal je roko, da drobtine ne bi padale na tla / podstavljati mora posodo, ker pipa pušča
b) z določenim namenom sploh: z deščico je podstavljal mizo; pod hrbet si je podstavljal blazine
● ekspr. podstavljati komu noge spotikati ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih
SSKJ²
podsténje -a s (ẹ̑)
nar. vzhodno prostor pod napuščem: pomladno sonce jih je zvabilo na podstenja; sedela sta na podstenju in se pogovarjala; ilovnato, opečnato podstenje
SSKJ²
podstopíti se in podstópiti se -im se dov. (ī ọ́ ọ̑)
zastar. lotiti se, začeti: tega dela se še podstopiti ne upam / česar se podstopi, vse mu spodleti
// upati si, drzniti si: ne podstopim se prositi
SSKJ²
pòdstrán -í ž (ȍ-ȃ ȍ-ȋ)
spletna stran, ki je na istem spletnem mestu kot glavna stran: klikniti, odpreti, prebrati podstran; oblikovati podstran; podstran s spletnimi povezavami; oglaševanje na podstraneh / spletna podstran
SSKJ²
podstréha -e ž (ẹ̑)
del stavbe med streho in stropom najvišje etaže: zidati podstreho / omare so spravili na podstreho podstrešje / pog. stanuje na podstrehi v podstrešnem stanovanju
SSKJ²
podstréšek -ška m (ẹ̑) star.
1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom
2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj
SSKJ²
podstréšen -šna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje
SSKJ²
podstréšje -a s (ẹ̑)
prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže: preiskali so vso hišo, od kleti do podstrešja; sobo so mu naredili v podstrešju; veliko, zanemarjeno podstrešje / stanuje na podstrešju v podstrešnem stanovanju; pren., šalj. zdravnik je ugotovil, da je njegovo podstrešje v redu
// zastar. streha: hiša s slamnatim podstrešjem
SSKJ²
podstréšnica -e ž (ẹ̑)
podstrešna soba: stanuje v podstrešnici; nizka podstrešnica; poševne stene podstrešnice
SSKJ²
podstríči -strížem dov., podstrízi podstrízite; podstrígel podstrígla (í)
s striženjem od spodaj skrajšati, odstraniti lase: frizer ga je samo podstrigel
SSKJ²
podstrôpen -pna -o prid. (ȏ)
ki je, se nahaja pod stropom: premikati tovor po podstropnih tirih / podstropna svetilka
SSKJ²
podsúkati -am in -súčem dov., tudi podsukájte; tudi podsukála (ú)
nar. vzhodnoštajersko zavihati, podvihati: podsukati otroku hlačnice; podsukati si rokave
    podsúkan -a -o:
    podsukani rokavi
SSKJ²
podsúti -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ)
1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo
// tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku
2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja
    podsúti se 
    napolniti se z usipanjem: rov se je podsul
    // usuti se, navadno po strmini: konju se je pod zadnjimi nogami podsula zemlja
    podsút -a -o:
    reševanje podsutih rudarjev je trajalo vso noč
SSKJ²
podščúvati -am tudi -újem dov. (ú)
knjiž. naščuvati: podščuval je vse sosede
SSKJ²
podšíti -šíjem dov., podšìl (í ȋ)
s šivanjem obložiti znotraj: podšiti plašč s krznom; podšiti hrbtno stran suknjiča
♦ obrt. podšiti čevlje prišiti zgornji del ali del zgornjega dela na notranjik ali vmesni podplat
    podšít -a -o:
    s svilo podšita obleka
SSKJ²
podšív -a m (ȋ)
kar je podšito: klobuk z usnjenim podšivom / zastar. podšiv plašča se je strgal podloga
SSKJ²
pòdtájnik -a m (ȍ-ȃ)
namestnik tajnika: imenovali so ga za podtajnika
SSKJ²
podtakníti in podtákniti -em dov. (ī á) nav. ekspr.
1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom
a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine
b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano mu je podtaknila strup / podtakniti dokaze / povsod skušajo podtakniti svoje agente
// skrivaj dati: podtakniti pismo / vedno mu je znala podtakniti kake dobrote / tako majhen oddajnik je mogoče marsikje podtakniti skrivaj položiti
♦ lov. podtakniti jajca podložiti jajca druge vrste
2. povzročiti, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi drug: to misel mu je podtaknil; mnenje, stališče so mu gotovo podtaknili / svoje želje je znal podtakniti njej / takoj mu je postalo jasno, kaj mu hoče podtakniti
● ekspr. otroka mu je podtaknila povzročila, da ima nevede tujega otroka za svojega
// pripisati, prisoditi kaj neresničnega: krivdo za soudeležbo so mu podtaknili / vašemu dejanju so podtaknili slabe nagibe
3. namenoma, skrivaj povzročiti požar: niso mogli ugotoviti, kdo je podtaknil / znosil je slamo na kup in podtaknil zažgal / ugotovili so, da je požar podtaknil sosed
4. zastar. podstaviti, podložiti: podtakniti desko; pod glavo si je podtaknil odejo
    podtáknjen -a -o:
    podtaknjen požar; podtaknjeni peklenski stroj je eksplodiral
SSKJ²
podtáknjenec -nca m (á)
1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna
2. potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podtálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljski
♦ geogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem
// knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna
2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje
    podtálno prisl.:
    podtalno delovati
SSKJ²
podtálje -a s (ȃ)
agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: neprepustno podtalje
SSKJ²
podtálnež -a m (ȃ)
ekspr. kdor prikrito, skrito deluje z določenim namenom: v boju za oblast se je oprl na razne politične podtalneže
SSKJ²
podtálnica -e ž (ȃ)
geogr. voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem: nivo podtalnice upada; onesnaževanje podtalnic
SSKJ²
podtálnost -i ž (ȃ)
stanje podtalnega: ugotavljati podtalnost vode / knjiž. delovanje stranke prenesti v podtalnost v ilegalo
SSKJ²
pòdtékst -a m (ȍ-ẹ̑)
knjiž. prvine umetniškega dela, zlasti literarnega, ki posredno izražajo njegovo idejo, v njem prevladujoče čustvo, razpoloženje: prevajalcu je uspelo ohraniti tudi podtekst originala; igralci niso znali podati podteksta drame / liričnost romana se čuti predvsem v njegovem podtekstu / idejni podtekst romana / v podtekstu slikarjevih del prevladuje meditativnost
SSKJ²
podtíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od podtikati: ugotovil je, da gre za podtikanje ukradenega blaga / preprečevati različna podtikanja; podtikanje dokazov / osebno žaljiva podtikanja
SSKJ²
podtíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr.
1. skrivaj dajati, polagati kaj na določeno mesto z namenom
a) znebiti se česa: podtikati igralne karte; ukradeno blago podtika različnim ljudem
b) škodovati: podtika mu denar / tudi dokaze skuša podtikati / povsod so podtikali svoje agente
// skrivaj dajati: vedno mu je podtikala kake dobrote
2. povzročati, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi kdo drug: podtika mu svoje misli / postalo mu je jasno, kaj mu ves čas podtika
// pripisovati, prisojati kaj neresničnega: prav hudobno mu podtika; podtika mu grde namene
3. namenoma, skrivaj povzročati požar: niso mogli ugotoviti, kdo podtika / podtikati ogenj
● ekspr. stala je pri ognjišču in podtikala netila, kurila
SSKJ²
pòdtíp -a m (ȍ-ȋ)
knjiž. kar ima v okviru kake tipologije enake, podobne značilnosti: podatki opozarjajo na posebnosti in podtipe
SSKJ²
pòdtísk -a m (ȍ-ȋ)
tisk. enobarvna ali večbarvna osnova, na katero se kaj tiska, piše: spričevalo z zelenim podtiskom
SSKJ²
pòdtláčen -čna -o prid. (ȍ-ȃ)
nanašajoč se na podtlak: podtlačna komora / podtlačni regulator regulator, ki uravnava podtlak v napravi
SSKJ²
pòdtlák -a m (ȍ-ȃ)
teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je nižji od zunanjega: v cevi nastane podtlak
SSKJ²
pòdtón -a m (ȍ-ọ̑)
navadno s prilastkom izražanje spremljajoč pojav, ki nakazuje kako čustvo, razpoloženje: pripovedovanje je imelo skrivnosten podton; govoril je z žalostnim podtonom / lirični podton povesti / razprava s polemičnim podtonom / ocena je dobila s tem podton negativne kritike
SSKJ²
podtrebúšje -a s (ȗ)
anat. spodnji del trebuha: bolečine v podtrebušju
SSKJ²
podúčen -čna -o prid. (ú)
star. poučen1: podučni spisi za mladino
SSKJ²
podučeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. poučevati: podučevati slovenščino / že več let podučuje na gimnaziji / tudi o tem ga je morala podučevati
SSKJ²
pòdučítelj -a m (ȍ-ȋ)
nekdaj učiteljski pripravnik: dobil je službo podučitelja
SSKJ²
podučíti -ím dov., podúčil (ī í)
star. poučiti: podučil ga je, kako naj ravna; njegove besede so ga opogumile in podučile / po očetovsko ga je podučil
    podučèn -êna -o:
    o tem je slabo podučen
SSKJ²
podučljív -a -o prid. (ī í)
star. poučen1: pogovor je bil zanimiv in podučljiv
SSKJ²
podúhati -am dov. (ū ȗ)
z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico
● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poduhovíčiti -im dov. (í ȋ)
slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori
SSKJ²
poduhôviti -im dov. (ō ȏ)
narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo
    poduhôvljen -a -o:
    poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen
SSKJ²
poduhôvljati -am nedov. (ó)
delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen
SSKJ²
poduhôvljenje -a s (ȏ)
glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni
SSKJ²
poduhôvljenost -i ž (ȏ)
lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost
SSKJ²
podúk -a m (ȗ)
1. star. nauk, nasvet: poduka ni v celoti razumel; upoštevati njegov poduk / to je moralistični poduk igre / dajali so jim poduk / ravnati se po podukih
2. zastar. pouk, poučevanje: poduk jezika / ona vodi poduk poučuje / to naj ti bo v poduk
SSKJ²
pòdurádnik -a m (ȍ-ȃ)
nekdaj nižji uslužbenec: postal je poduradnik
SSKJ²
pòdurádniški -a -o (ȍ-ȃ)
pridevnik od poduradnik: poduradniška služba
SSKJ²
podúrhati -am dov. (ȗ)
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: podurhal jo je z doma; podurhali so jo kot kafra
SSKJ²
podúsnjica -e ž (ȗ)
vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: odstraniti podusnjico
SSKJ²
podúst -i tudi -í ž (ȗ)
rib. večja sladkovodna riba, ki se drsti v velikih jatah, Chondrostoma nasus:
SSKJ²
podušésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja pod ušesom: podušesna bula
♦ vet. vnetje podušesne slinavke
SSKJ²
podušéviti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
poduhoviti: poduševiti človeka / poduševiti naravo
SSKJ²
podušíti -ím dov., podúšil (ī í)
1. drugega za drugim zadušiti: podušiti jetnike s plinom / ekspr. podušili so vse živo pomorili, uničili
2. krajši čas kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: ko korenje podušite, dodaste meso / nekoliko podušiti
● ekspr. podušil je tri klobase in spil dva litra vina pojedel
    podušíti se 
    drug za drugim se zadušiti: zasuti rudarji so se podušili
    podušèn -êna -o:
    podušena čebula
SSKJ²
podúškati -am dov. (ȗ)
zastar. oddahniti se: ustavili so se in malo poduškali
SSKJ²
podvájanje -a s (á)
glagolnik od podvajati: podvajanje stav / nepotrebno podvajanje dela / to pomeni podvajanje raziskovanja / podvajanje zlogov se pojavlja pogosto v otroškem govoru
SSKJ²
podvájati -am nedov. (á)
1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja
// ekspr. množiti, večati1: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja
2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala
● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videl
♦ jezikosl., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede
    podvajajóč -a -e:
    podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje
SSKJ²
podvalíti -ím dov., podválil (ī í)
1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo
2. pog. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago z napako / svojo krivdo je skušal podvaliti drugemu
    podvalíti se 
    zvaliti se, zakotaliti se: poleno se mu je podvalilo k nogam
SSKJ²
podvečér -a m (ẹ̑)
čas pred večerom: mrak jesenskega podvečera / vrnili so se šele na podvečer; pren., ekspr. podvečer njegovega življenja; prim. pod2, večer1
SSKJ²
podvečéren -rna -o (ẹ́)
pridevnik od podvečer: podvečerne sape
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podvès -ésa m (ȅ ẹ́)
alp. prostor pod previsom: počivala sta v podvesu
SSKJ²
podvések -ska m (ẹ̑)
anat., v zvezi možganski podvesek hipofiza
SSKJ²
podvèz -éza m (ȅ ẹ́)
glagolnik od podvezati: podvez rane
SSKJ²
podvéza -e ž (ẹ̑)
1. trak, navadno gumijast, za pritrjanje nogavic, hlačnic: nositi podveze; črne nogavice s podvezami
● red hlačne podveze visoko angleško viteško odlikovanje
♦ navt. vrv, s katero se rob skrajšanega dela jadra pričvrsti na križ ali deblo
2. glagolnik od podvezati: podveza popkovnice
SSKJ²
podvézati in podvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
z vezanjem spodaj
a) pritrditi: podvezati nogavice / morala je podvezati krilo
b) med. stisniti: podvezati popkovnico / podvezati odtrgano roko
♦ navt. podvezati jadro delno ga zviti, da je krajše
    podvézan -a -o:
    hlače je imel pod kolenom podvezane s trakom
SSKJ²
podvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na podvezo: podvezna zaponka / podvezni trak podveza
SSKJ²
podvézica -e ž (ẹ̑)
podveza: črna elastična podvezica
SSKJ²
podvéznica -e ž (ẹ̑)
zastar. podveza: nataknila si je podveznice
SSKJ²
podvézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. dati pod obrnjeno posodo: podvezniti pod škaf / podvezniti kokoš
SSKJ²
podvezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od podvezovati: podvezovanje krila / podvezovanje popkovnice
SSKJ²
podvezováti -újem nedov. (á ȗ)
z vezanjem spodaj
a) pritrjevati: podvezovati nogavice s trakom
b) med. stiskati: podvezovati popkovnico
SSKJ²
podvíg -a m (ȋ)
1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe
// ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine
2. knjiž. napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture
SSKJ²
podvíh -a m (ȋ)
glagolnik od podvihniti: podvih repa
SSKJ²
podvíhati -am dov. (í)
z vihanjem spraviti pod kaj: pes je podvihal rep in sedel / s prsti je segel v brke in jih podvihal / podvihati rokave zavihati
    podvíhan -a -o:
    podvihan ovratnik
SSKJ²
podvíhniti -em dov. (í ȋ)
z zavihom spraviti pod kaj: pes je podvihnil rep
SSKJ²
podvihováti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat podvihati: ves čas je podvihoval ustnice
SSKJ²
podvíti -víjem dov. (í)
z zvijanjem spraviti pod kaj: podviti krilo pod kolena; podvila si je roke pod brado / mačka je podvila rep
// zastar. priviti: podviti petrolejko
    podvít -a -o:
    sedeti na podvitih nogah
SSKJ²
podvízati -am dov. (ȋ) knjiž.
1. spodbuditi: podvizal jih je, da so bolj pohiteli / to ga je podvizalo k delu
2. pospešiti: podvizati tempo / podvizati korak pospešiti hojo
    podvízati se ekspr.
    pohiteti: podvizala se je domov; podvizali so se za njim / podvizaj se, so že tu / zelo so se podvizali s poroko
    podvízan -a -o:
    podvizana hoja
SSKJ²
podvlačíti in podvláčiti -im dov. (ī á)
nar. podbranati: ajdo so posejali in že podvlačili
SSKJ²
podvláka -e ž (ȃ)
1. star. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala; podloga: odparati podvlako; klobuk, plašč s strgano podvlako
2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer: podpreti s podvlako; zavarovati stropnike s podvlako
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podvléči -vléčem dov., podvléci podvlécite in podvlecíte; podvlékel podvlékla (ẹ́)
1. star. prišiti, prilepiti podlogo; podložiti: podvleči krilo, plašč
2. nar. podbranati: podvleči oves
SSKJ²
podvléka -e ž (ẹ̑)
1. star. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala; podloga: svila za podvleko
2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer: podpreti s podvleko
SSKJ²
podvôden -dna -o prid. (ó)
ki pod vodo, vodno gladino
a) je, obstaja: podvodni svet; vrtinci in podvodne čeri; podvodno rastlinje / podvodni del ladje / podvodni kabel; vojaški podvodni objekti
b) se dogaja: podvodno plavanje; različne podvodne raziskave / podvodni lov; oprema za podvodni šport; podvodna masaža masaža pod vodo z močnim curkom vode / podvodna jedrska eksplozija
// prirejen za delovanje, delo pod vodo, vodno gladino: podvodne naprave / podvodna torpedna cev; podvodna kamera kamera za snemanje pod vodo; podvodna maska; podvodna mina mina, prirejena za eksplozijo pod vodo / podvodni lovci; podvodni ribič
SSKJ²
podvódnica in podvôdnica -e ž (ọ̑; ȏ)
bot. vodna rastlina s črtalastimi in ostro nazobčanimi listi, Najas: zelene podvodnice
SSKJ²
podvójen -jna -o prid. (ọ̑)
knjiž. paren2: podvojni organi; podvojna kost
SSKJ²
podvojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost podvojenega: podvojenost mnenj, ocen / knjiž. moralna podvojenost dvoličnost
SSKJ²
podvojeváti -újem nedov. (á ȗ)
podvajati: podvojevati cene / pravilno gnojenje podvojuje pridelek množi, veča
SSKJ²
podvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od podvojiti: podvojitev cen, stroškov / potrebna je podvojitev pazljivosti
♦ jezikosl., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed
SSKJ²
podvojíti -ím dov., podvójil (ī í)
napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile
// ekspr. pomnožiti, povečati: nasprotnikove čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojo
♦ mat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto
    podvojèn -êna -o:
    podvojen trud; vrnil mu je podvojen znesek; delal je s podvojeno silo; podvojena vrednost; podvojeno število / podvojena črta dvojna
    ♦     jezikosl. podvojen soglasnik; prisl.: podvojeno delati, truditi se
SSKJ²
podvómiti -im, in podvomíti in podvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ī ọ́)
kratek čas dvomiti: podvomiti o uspehu, pog. v uspeh; niti za hip ni podvomil, da bodo srečno pristali / podvomil je o njegovi poštenosti / podvomil je o lastnem sinu
SSKJ²
podvóriti -im dov. (ọ̄)
1. krajši čas dvoriti: večkrat ji je podvoril
2. nar. prekmursko postreči: podvoriti gostu
SSKJ²
podvòz -ôza m (ȍ ó)
pot za prehod vozil pod cesto, železniško progo, vzpetino: graditi, urejati nadvoze in podvoze; širok podvoz / publ. prometni vozel so rešili s podvozom / cestni, železniški podvoz
SSKJ²
podvózje -a s (ọ̑)
spodnji del vozila, ki povezuje kolesa med seboj in s pogonskim mehanizmom: izboljšati, pregledati podvozje; jekleno, železno podvozje; podvozje avtomobila, letala, vagona / deli, konstrukcija podvozja
SSKJ²
pòdvprašánje -a s (ȍ-ȃ)
publ. dopolnilno, dodatno vprašanje: vprašanje in podvprašanje
SSKJ²
podvrátnik -a m (ȃ)
viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: krave z velikimi podvratniki
SSKJ²
podvréči -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji
// navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo
2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom
3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga
4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo
    podvŕžen -a -o
    1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen
    2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža
    a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim
    b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje
    // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi
SSKJ²
podvrníti in podvŕniti -em dov. (ī ŕ)
knjiž. podviti: sedel je in podvrnil noge
    podvŕnjen -a -o:
    sedela je s podvrnjenimi nogami
    ♦     med. podvrnjena noga okvara, zaradi katere stopa bolnik na zunanji rob stopala
SSKJ²
pòdvŕsta -e ž (ȍ-ŕ)
1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta
2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja pri različnih pisateljih v več podvrstah / razdeliti izdelke na več vrst in podvrst
SSKJ²
podvŕžek -žka m (ȓ)
ekspr. kar je neupravičeno pripisano, prisojeno komu: ta pesem je podvržek
SSKJ²
podvŕženec -nca m (ȓ)
ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim
● knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podvŕženost -i ž (ȓ)
1. lastnost, značilnost čemu podvrženega človeka: podvrženost boleznim, slabostim / poznal je njegovo podvrženost lenarjenju
2. podrejenost: od svojih vojakov je zahteval največjo pokornost in podvrženost / pretirana podvrženost nadrejenim
SSKJ²
podvzémati -am nedov. (ẹ̑)
publ. ukrepati, lotevati se: marsikaj je podvzemal, vendar se razmere niso spremenile / videti je, da podvzema nekaj pomembnega / podvzemati ukrepe za gospodarsko stabilizacijo ukrepati
● publ. podvzemati velike napore za kaj zelo se truditi, si prizadevati za kaj
SSKJ²
podvzéti -vzámem dov., podvzêmi podvzemíte; podvzél; nam. podvzét in podvzèt (ẹ́ á)
publ. ukreniti, lotiti se: vse, karkoli je podvzel, so mu preprečili / odbor je podvzel vse ustrezne ukrepe, da bi zagotovil zadostno količino živil ukrenil
    podvzét -a -o:
    vsi podvzeti ukrepi niso zalegli
SSKJ²
podvzétje -a s (ẹ̑) zastar.
1. glagolnik od podvzeti: že v tem se kaže brezupnost njegovega podvzetja / vprašanje je, če bo mogel to podvzetje res izvesti
2. podjetje: industrijsko, prometno podvzetje
SSKJ²
podzakónski tudi podzákonski -a -o prid. (ọ̄; á)
pravn. ki temelji na zakonu: podzakonski predpisi
SSKJ²
pòdzakúp -a m (ȍ-ȗ)
pravn. oddaja v zakup vzete stvari ali njenega dela v zakup tretji osebi: podzakup ladje / dati zemljišče v podzakup
SSKJ²
pòdzakúpnik -a m (ȍ-ȗ)
pravn. kdor vzame kaj v podzakup: podzakupnik ladje
SSKJ²
pòdzaposlênost in pòdzapôslenost -i ž (ȍ-é; ȍ-ȏ)
dejstvo, da je kdo zaposlen s krajšim delovnim časom, delno upokojen ali opravlja občasna dela: odpravljati podzaposlenost; podzaposlenost mladih; različne oblike podzaposlenosti; brezposelnost in podzaposlenost / fleksibilna, mobilna podzaposlenost
SSKJ²
pòdzavarovánje tudi pòdzavárovanje -a s (ȍ-ȃ; ȍ-á)
pravn. zavarovanje, pri katerem je zavarovalna vsota manjša od zavarovalne vrednosti: določbe o podzavarovanju
SSKJ²
pòdzavéden -dna -o prid.(ȍ-ẹ́ ȍ-ẹ̄)
podzavesten: podzavedne osnove pesniške osebnosti / ta nujnost je bila takrat še podzavedna nezavedna
    pòdzavédno prisl.:
    podzavedno je to čutila
SSKJ²
pòdzavést -i ž (ȍ-ẹ̑)
duševna aktivnost, ki se je človek ne zaveda: iskati vzrok za kako dejanje v podzavesti; vpliv podzavesti na človekovo ravnanje / odriniti kak doživljaj v podzavest
SSKJ²
pòdzavésten -tna -o prid. (ȍ-ẹ̄)
nanašajoč se na podzavest: podzavestna dejavnost med spanjem; podzavestne zaznave česa / podzavestno dejanje
// nav. ekspr. neutemeljen, nagonski: nenadoma ga je obšel podzavesten strah; odpor do takega dejanja je bil čisto podzavesten
    pòdzavéstno prisl.:
    podzavestno je čutil, da je v nevarnosti; podzavestno jo je sovražil
SSKJ²
pòdzavéstnost -i ž (ȍ-ẹ̄)
lastnost, značilnost podzavestnega: podzavestnost njenih čustev / vloga podzavestnosti podzavesti
SSKJ²
podzémeljski1 tudi podzêmeljski -a -o [podzeməljski] prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na podzemlje 2: ustanoviti podzemeljsko organizacijo / podzemeljska dejavnost
SSKJ²
podzêmeljski2 tudi podzémeljski -a -o [podzeməljski] prid. (ē; ẹ̑)
nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi
♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.:, pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico
SSKJ²
podzémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na podzemlje:
a) podzemni deli rastlin; podzemni tok reke / podzemne jame v kraškem svetu / podzemni rov / podzemni kabel, vod / podzemne etažne stolpnice / podzemna železnica
♦ bot. podzemno steblo podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin
b) močna podzemna dejavnost
SSKJ²
podzémlje tudi podzêmlje -a s (ẹ̑; ȇ)
1. zemlja pod zemeljsko površino: raziskovati tudi podzemlje; prilagoditi se življenju v podzemlju / globoko podzemlje
// prostor pod zemeljsko površino: bogastvo, lepote podzemlja; ljubezen do podzemlja ga je spodbujala k raziskovanju; vhod v podzemlje / kraško podzemlje
● ekspr. delo v črnem podzemlju so mehanizirali v rudnikih
♦ geogr. kraško podzemlje kraški pojavi pod zemeljsko površino
2. ekspr. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost: vključil se je v podzemlje / soditi podzemlju / ameriško, pariško podzemlje / gangstersko podzemlje
3. v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi: opisovati podzemlje
SSKJ²
podzémljica in podzêmljica -e ž (ẹ̑; ȇ)
nar. krompir: letos so posadili veliko podzemljice
SSKJ²
podzémnica -e ž (ẹ̑)
prostor pod zemljo ali v zemlji za prebivanje: prenočevanje v podzemnicah
SSKJ²
podzémski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na podzemlje:
a) podzemski deli rastlin / podzemske jame, reke / podzemska koleraba rumena koleraba / podzemski hodnik, prostor, rov / podzemska železnica podzemna železnica
b) podzemsko gibanje / podzemske organizacije
    podzémsko prisl.:
    padavine odtekajo podzemsko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podzglávje -a s (ȃ)
kar se da pod glavo: izbral si je odejo za podzglavje; trdo podzglavje / zastar. podzglavje je bilo mokro od solz blazina
SSKJ²
podzglávnik -a m (ȃ)
blazina (za pod glavo): dali so mu več podzglavnikov / prevleke za podzglavnike
SSKJ²
podzíd -a m (ȋ)
1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov
2. spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi
SSKJ²
podzídanost -i ž (í)
lastnost, značilnost podzidanega: dobra podzidanost stavbe / knjiž. potrebna je teoretična podzidanost raziskovalnega dela
SSKJ²
podzídati tudi podzidáti -am dov. (í á í)
1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj
// knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev
2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati
    podzídan -a -o:
    podzidan obok; hiša je že podzidana
SSKJ²
podzidáva -e ž (ȃ)
glagolnik od podzidati: nabaviti material za podzidavo / proučevanje družbenega in gospodarskega razvoja je trdna podzidava za zgodovino
SSKJ²
podzidávati -am nedov. (ȃ)
1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj
2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip
SSKJ²
podzídek -dka m (ȋ)
1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki
// temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit
2. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke
SSKJ²
podzídje -a s (ȋ)
1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje
2. podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek
SSKJ²
podzídnica -e ž (ȋ)
zastar. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: ob podzidnici so izkopali jarek
♦ grad. zid, ki ne nosi, ampak le navzven zapira podstrešje
SSKJ²
pòdznák -a m (ȍ-ȃ) astrol.
znamenje zodiaka, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva: podznak določa ura rojstva; po horoskopu je rak, v podznaku pa lev / astrološki podznak
SSKJ²
podzól -a m (ọ̑)
geogr. prst pepelnato sive barve zlasti v iglastih gozdovih zmerno toplega pasu: plast podzola
SSKJ²
pòdzvéza -e ž (ȍ-ẹ̑)
organizacijska enota v okviru zveze: zveza in podzveza organizacij; dejavnost podzveze / nogometna podzveza občinska, medobčinska nogometna zveza
SSKJ²
pòdzvézen -zna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
nanašajoč se na podzvezo: podzvezna akcija / podzvezno tekmovanje
SSKJ²
pòdzvóčen -čna -o prid. (ȍ-ọ̄ ȍ-ọ̑)
ki ima manjšo hitrost kot zvok: podzvočna hitrost / podzvočna letala
SSKJ²
pòdzvók -a m (ȍ-ọ̑)
knjiž. podton: polemični podzvok razprave
SSKJ²
pòdzvŕst -í ž (ȍ-ȓ)
vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste zvrsti: glede na tehniko slikanja ločimo več slikarskih zvrsti in podzvrsti; podzvrst programske glasbe
SSKJ²
podžágati -am dov. (ȃ)
na spodnjem koncu prežagati: hrast, ki so ga podžagali, se je pri padcu zapletel v sosednje drevo / vojaki so porušili most in podžagali telefonske drogove
SSKJ²
podžagováti -újem nedov. (á ȗ)
na spodnjem koncu žagati: fanta sta podžagovala smreko
SSKJ²
podžgáti -žgèm dov., podžgál (á ȅ)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti
2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati
3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel
// v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost
● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet
    podžgán -a -o:
    podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
podžíg -a m (ȋ)
glagolnik od podžgati: drva so pripravljena za podžig / ljudje so govorili o skrivnostnih podžigih požigih / za podžig bi si želeli spodbudne besede / podžig proti čemu
SSKJ²
podžigálec -lca [podžigau̯ca] m (ȃ)
požigalec: podžigalca so končno le odkrili
// ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači
SSKJ²
podžíganje -a s (ī)
glagolnik od podžigati: za podžiganje uporabljajo trske / medsebojno podžiganje jim je dajalo moči / podžiganje odpora, sovraštva
SSKJ²
podžígati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva
2. ekspr. spodbujati, navduševati: bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal
● ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema
3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči
// v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali
    podžigajóč -a -e:
    podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede
SSKJ²
podžréti -žrèm dov., podžŕl (ẹ́ ȅ)
ekspr. izpodjesti: črv je podžrl vse korenine
SSKJ²
pòdžupàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á)
namestnik župana: župan in podžupan
♦ zgod. podžupan od 1814 do 1850 predstojnik podobčine
SSKJ²
pòdžupánja -e ž (ȍ-ā)
namestnica župana: župan in podžupanja ne sodelujeta; poklicna podžupanja; podžupanja občine; kandidatka za podžupanjo
SSKJ²
poedín -a -o prid. (ȋ)
knjiž. posamezen: poedini ljudje so začeli odhajati; poedinih besed ni razumel
SSKJ²
poedínec -nca m (ȋ)
knjiž. posameznik: to pravico so dobili le nekateri poedinci; podreditev poedinca zahtevam skupnosti
SSKJ²
poedínka -e ž (ȋ)
knjiž. posameznica: poedinka se je morala podrediti željam skupine
SSKJ²
poedínost -i ž (ȋ)
knjiž. posameznost: poedinost in splošnost / hotel je izvedeti čim več poedinosti podrobnosti
SSKJ²
poém -a m (ẹ̑)
knjiž. pesnitev: odlomek iz poema; epi in poemi / to so Cankarjevi poemi v prozi
SSKJ²
poéma -e ž (ẹ̑)
knjiž. pesnitev: napisal je že več poem; junaki poeme / poema Krst pri Savici / to je Gogoljeva poema v prozi
SSKJ²
poén -a m (ẹ̑)
šport. žarg. točka: zmagati s poenom prednosti; pren., publ. tako ravnanje prinaša poene v prid njegovega stališča
SSKJ²
poenáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil
// imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo
SSKJ²
poenobesédenje -a s (ẹ̑)
jezikosl. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega; univerbizacija
SSKJ²
poenostavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema
SSKJ²
poenostáviti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo
    poenostávljen -a -o:
    poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati
SSKJ²
poenostávljanje -a s (á)
glagolnik od poenostavljati: poenostavljanje postopka; poenostavljanje življenja
SSKJ²
poenostávljati -am nedov. (á)
delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo
    poenostavljajóč -a -e:
    aktualistično, poenostavljajoče pisanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poenostávljenje -a s (ȃ)
glagolnik od poenostaviti: poenostavljenje načina življenja; poenostavljenje procesa
SSKJ²
poenostávljenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost poenostavljenega: neposrednost in pomenska poenostavljenost besedila; preprostost in poenostavljenost
SSKJ²
poenôtenje -a s (ȏ)
glagolnik od poenotiti: poenotenje knjižnega jezika; poenotenje načel, učne snovi / nasilno poenotenje je vzbudilo odpor
SSKJ²
poenôtiti -im dov. (ō ȏ)
narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti
// knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo
    poenôten -a -o:
    navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno
SSKJ²
poenotováti -újem nedov. (á ȗ)
enotiti: poenotovati prizadevanja
    poenotujóč -a -e:
    druži jih poenotujoča moč
SSKJ²
poénter1 -tra m (ẹ́)
lov. velik lovski pes bele barve z rumenimi, rjavimi ali črnimi lisami in kratko dlako: čistokrvni poenter
SSKJ²
poentêr2 -ja m (ȇ)
delavec, ki obračunava vrednost opravljenega dela: poenter in obračunovalec
SSKJ²
poentêrka -e ž (ȇ)
delavka, ki obračunava vrednost opravljenega dela: poenterka in strojepiska
SSKJ²
poét -a m (ẹ̑)
knjiž. pesnik: v tej pesmi opeva poet naravo; bil je velik poet in filozof / ekspr. poet ljubezni
♦ lit. lirski, socialni poet
SSKJ²
poetáster -tra m (á)
knjiž. pesnikovalec, pesnikun: on ni poet, ampak le poetaster
SSKJ²
poetésa -e ž (ẹ̑)
knjiž. pesnica: pesnitev znane poetese
SSKJ²
poétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž.
1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim
♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina
2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je
// ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina
    poétično prisl.:
    poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega
SSKJ²
poétičnost -i ž (ẹ́)
knjiž. lastnost, značilnost poetičnega: poetičnost jezika / človek z močno poetičnostjo čustvenostjo
SSKJ²
poétika -e ž (ẹ́)
1. lit. nauk o bistvu in oblikah besedne umetnine: poetika in metrika
● knjiž. v delu izpoveduje avtor svojo poetiko svoj pesniški nazor, odnos do umetnosti
// navadno v zvezi normativna poetika, do 18. stoletja nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah: obravnavati poetiko / Aristotelova Poetika
2. do 1848 peti razred šestletne gimnazije: tudi poetiko je uspešno končal
SSKJ²
poetizácija -e ž (á)
glagolnik od poetizirati: poetizacija človeka; poetizacija sveta / leposlovna poetizacija
// kar je poetizirano: kljub vsem poetizacijam nas delo prepriča
SSKJ²
poetízem -zma m (ī)
lit. umetnostna smer v začetku 20. stoletja, zlasti v češki literaturi, ki daje prednost poetičnosti pred realnostjo:
SSKJ²
poetizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od poetizirati: poetiziranje mu je bilo v veselje / poetiziranje življenja
SSKJ²
poetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. olepševati, idealizirati: pisatelj v romanu poetizira srednji vek; poetizirati življenje
2. nedov. pesniti, pesnikovati: v mladosti je tudi on poetiziral
    poetizíran -a -o:
    poetizirana biografija pisatelja
SSKJ²
poétka -e ž (ẹ̑)
knjiž. pesnica: prebirati pesmi znane poetke
SSKJ²
poetolóški -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. pesniški: poetološka iskanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poétov -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. pesnikov: poetov opus; poetovo življenje
SSKJ²
poétski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. pesniški: poetske stvaritve / poetski izraz, jezik / poetsko razpoloženje
    poétsko prisl.:
    pesnik je snov poetsko preoblikoval
SSKJ²
poevrópiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
prilagoditi evropskemu načinu življenja in mišljenja: poevropiti prebivalce; posamezniki so se poevropili
SSKJ²
poezíja -e ž (ȋ)
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: brati, pisati poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza
// pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij
2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine
● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik
SSKJ²
pofáfati -am dov. (á)
vulg. z usti spolno vzdražiti moški spolni ud do orgazma: pofafala mu ga je
SSKJ²
pofántiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. povzročiti, da kdo prevzame navade, lastnosti fantov: čisto so jo pofantili
    pofántiti se 
    dorasti v fanta, postati fant: zelo zgodaj se je pofantil
SSKJ²
pofašístiti -im dov. (ī ȋ)
uvesti fašizem ali fašistično ideologijo: pofašistiti državo / pofašistiti mladino; del inteligence se je pofašistil
SSKJ²
pôfel -fla m (ó) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: brati, gledati, poslušati pofel; akcijski, cenen pofel; sejemski trgovci s poflom / medijski, stripovski pofel
SSKJ²
pofilístriti -im dov., pofilístren (í ȋ)
nav. slabš. narediti, povzročiti, da kdo postane filister: razmere so ga pofilistrile; kmalu se je tudi on pofilistril
SSKJ²
pofílmati -am dov. (ȋ)
nav. ekspr. prenesti s filmsko kamero na filmski trak: dogodek so tudi pofilmali / pofilmali so že dva njegova romana
SSKJ²
pofilozofírati -am dov. (ȋ)
ekspr. krajši čas razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: možje so še malo pofilozofirali in se razšli / rad bi malo pofilozofiral z njo se pogovoril
SSKJ²
pofíniti -im dov. (í ȋ)
ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano: družba ga je pofinila / pofiniti jezik z zakoni estetike / pijačo pofinimo z žličko ruma izboljšamo
SSKJ²
pofôčkati -am dov. (ȏ)
etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledal, je stekel k drevesu in ga pofočkal
SSKJ²
pofôškati -am dov. (ȏ)
etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledala, ga je hitro pofoškala
SSKJ²
pofótkati -am dov. (ọ̑) pog.
fotografirati: pofotkati katedralo; pofotkati kaj za spomin / pofotkati dogodek vse, kar ga spremlja
SSKJ²
pofrancóziti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti kaj francosko: pofrancoziti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu pofrancozili / pofrancoziti imena
    pofrancózen -a -o:
    pofrancozeni hrvaški plemič
SSKJ²
pofrfotávati -am nedov. (ȃ)
1. večkrat, v presledkih zafrfotati: netopir je pofrfotaval nad sadovnjakom / zastave pofrfotavajo v vetru plapolajo, vihrajo
2. ekspr. lahkotno, urno tekati: dekle je pofrfotavalo po sobi sem in tja
SSKJ²
pofrtíčiti se -im se dov. (í ȋ)
nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se: potica se ji je pofrtičila / načrt se jim je pofrtičil
SSKJ²
pofúkati -am dov. (ȗ)
vulg. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos s kom: pofukal jo je, potem pa se obrnil in zaspal / stepla sta se, ker mu je pofukal ženo
    pofúkan -a -o
    1. deležnik od pofukati: biti pofukan od koga
    2. ki je skrajno neugoden, neprijeten: pofukani telefoni nonstop zvonijo / kot psovka ti kreten pofukani
SSKJ²
pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pofurlániti -im dov. (ā ȃ)
narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi
SSKJ²
pogáča -e ž (á)
1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače
// etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača
● preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača
♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh
2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača
SSKJ²
pogáčar -ja m (ȃ)
agr. ploščato, rdeče zimsko jabolko: spraviti pogačarje za zimo
SSKJ²
pogáčast -a -o prid. (á)
podoben pogači: predmet pogačaste oblike
SSKJ²
pogáčica -e ž (á)
1. manjšalnica od pogača: spekla je pogačice; odlomiti kos pogačice / skutina pogačica / pticam so vso zimo dajali lojene pogačice iz loja in mešanice zrnja
2. bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in dlanasto deljenimi listi, Trollius europaeus: tod rastejo pogačice / kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita
3. ploščata kost v kolenu: ob padcu si je poškodoval pogačico; pogačica in stegnenica
SSKJ²
pogáčka -e ž (á)
nav. ekspr. manjšalnica od pogača: otroci so jedli pogačke; speči pogačko
♦ obrt. pogačke klekljana čipka, katere vzorec ima obliko zavitega traku
SSKJ²
pogágati -am dov. (ā)
1. krajši čas se oglašati z glasom ga: raca se je ustavila in pogagala
2. slabš. potopiti se, utoniti: v neurju so vsi pogagali / naj le pogagajo, lopovi
SSKJ²
pogajálec -lca [pogajau̯ca tudi pogajalca] m (ȃ)
kdor se pogaja: pogajalci bodo imeli težko delo; pogajalci za ceno / sestanek egiptovskih in izraelskih pogajalcev so odložili; vojaški pogajalci / zastar. oba pogajalca sta bila s pogodbo zadovoljna pogodbenika
SSKJ²
pogajálka -e [pogajau̯ka tudi pogajalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki se pogaja: neizprosna, trda pogajalka; spretna, uspešna pogajalka v odnosih s tujino; banka kot glavna pogajalka za nakup podjetja, odkup delnic / sindikalna pogajalka; vladna pogajalka
SSKJ²
pogajálski -a -o [pogajau̯ski in pogajalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pogajalce ali pogajanje: pogajalski ton pogovorov
SSKJ²
pogájanje1 -a s (ā)
glagolnik od pogajati1: medsebojno pogajanje dejstev
♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov
SSKJ²
pogájanje2 -a s (á)
glagolnik od pogajati2: pogajanje ciljev / tekmovanje v pogajanju s kopjem
SSKJ²
pogájanje3 -a s (ȃ)
glagolnik od pogajati se: pogajanje napreduje; pospešiti, pretrgati, publ. voditi pogajanje; dolgo, mučno pogajanje; publ. ločena pogajanja; pogajanje za ceno / pogajanja za mir so v teku
● publ. pogajanja za zaprtimi vrati tajna
SSKJ²
pogájati1 -am nedov. (ā) publ.
1. biti pogoj za kaj: misel pogaja besede; ti dve dejstvi se med seboj pogajata
2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: avtor opozarja na razmere, ki so pogajale tako pesniško izpoved / ta igralska zasedba pogaja kvalitetno izvedbo omogoča, zagotavlja / nadaljnji razvoj so pogajale nove smeri v znanosti in tehniki
SSKJ²
pogájati2 -am nedov. (á)
knjiž. zadevati, meriti: vsi strelci ne pogajajo enako dobro / pogajati cilj
SSKJ²
pogájati se -am se nedov. (ȃ)
skušati doseči soglasje, sporazum glede česa: pogajati se za ceno; stavkajoči so se pogajali z rudniškim vodstvom zaradi mezd / pogajati se za mir
    pogajajóč se -a -e:
    pogajajoče se stranke
SSKJ²
pogán tudi pogàn -ána m (ȃ; ȁ á)
za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Jezusa Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan
// slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan
SSKJ²
pogánček -čka m (ȃ)
ekspr., v krščanskem okolju otrok, ki še ni krščen: pogančka so odnesli h krstu
SSKJ²
poganízem -zma m (ī)
poganstvo: širjenje poganizma / renesančni poganizem
SSKJ²
poganjáč -a m (á)
1. nar. kdor pomaga čredniku: imeti, iskati poganjača; klici poganjačev
2. kdor goni, vodi živino; gonič: poganjači s čredami / poganjači mul
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poganjálo -a s (á) knjiž.
1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: notranje poganjalo drame
2. pedal: poganjalo na šivalnem stroju / pritisnil je na poganjalo in odpeljal
SSKJ²
pogánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od poganjati: poganjanje čolna, ladje; poganjanje kolesa / bič za poganjanje konj / poganjanje za srečo / palice za poganjanje s smučmi
SSKJ²
pogánjati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo
3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor
// delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh
4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore
5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše
6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati
// delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste
// začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole
● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije
♦ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč
    pogánjati se 
    1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu
    2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval
    3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu
    poganjajóč -a -e:
    poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice
SSKJ²
pogánjek -jka m (ȃ)
1. razvit listni ali cvetni popek, sestavljen iz stebla in listov: drevo že dela poganjke; odrezati poganjke; poganjki grmičja; rast poganjkov / cvetni, listni poganjki; dolgi, kratki poganjki; pren., ekspr. z njim je šel v grob zadnji poganjek te stare rodbine
♦ bot. nadomestni ali adventivni poganjek ki zraste iz starega tkiva; stranski ali lateralni poganjek ki raste ob strani debla, vej
2. kar začenja rasti: na bradi in pod nosom je opazil prve poganjke
3. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj; kal2: poganjki ljubezni, sovraštva / poganjki umetniške ustvarjalnosti
SSKJ²
pogánka -e ž (ȃ)
za kristjane pripadnica vere, ki ne priznava Jezusa Kristusa za boga: stara poganka
SSKJ²
pogánski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na pogane ali poganstvo: poganski bogovi / poganska verovanja in vraže / poganska območja
    pogánsko prisl.:
    pogansko živeti
SSKJ²
pogánstvo -a s (ȃ)
za kristjane pripadnost veri, ki ne priznava Jezusa Kristusa za boga: poganstvo in krščanstvo
// miselnost, kultura, ki temelji na tej veri: posamezna območja so se oklepala poganstva
SSKJ²
pogasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pogasiti: pogasitev ognja / pogasitev peči / pogasitev žeje
SSKJ²
pogasíti -ím dov., pogásil; pogašèn (ī í)
onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo
● ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen
SSKJ²
pogásniti -em dov. (á ȃ)
knjiž. ugasniti: ogenj v peči je pogasnil / temnilo se je in barve so počasi pogasnile / ogenj v njenih očeh je pogasnil; preh. pogasniti luči v stanovanju drugo za drugo ugasniti
SSKJ²
pogášati -am nedov. (á)
knjiž. ugašati: večerna zarja že pogaša; preh. jesen pogaša žar poletja
SSKJ²
pogáziti -im dov., pogázila in pogazíla (á ȃ)
knjiž. pohoditi, poteptati: pogaziti cvetje, travo / konj je pogazil otroka; pren., ekspr. življenje jih je pogazilo; pogazila je svojo srečo
    pogážen -a -o:
    pogažena človečnost
SSKJ²
pogíbati -am in -ljem nedov. (ī)
star. poginjati: žival je pogibala / pogibati od lakote; ljudje so pogibali za jetiko; pogibati za svobodo
    pogibajóč -a -e:
    ljudje, pogibajoči od gladu
SSKJ²
pogíbel -i [pogibel in pogibeu̯] ž (ȋ)
knjiž. uničenje, poguba: grozi mu pogibel; preprečil je njegovo pogibel / to pomeni pogibel omike
SSKJ²
pogín -a m (ȋ)
1. glagolnik od poginiti: pogin čebel, goveda; hiter pogin kokoši; pogin rib zaradi vedno večje onesnaženosti rek / preprečevati bolezni in pogine / tovariša je rešil pogina; bili so zapisani poginu
2. uničenje, poguba: ubranil se je popolnega pogina / templju grozi pogin
SSKJ²
pogíniti -em dov. (í ȋ)
1. pri živalih prenehati živeti: živina je poginila od lakote; zaradi onesnaženosti reke so ribe poginile
2. ekspr. umreti: veliko ljudi je poginilo od lakote; za to idejo je bil pripravljen poginiti; poginil je kot pes za plotom
    pogínjen -a -o:
    poginjene živali; 
prim. poginul
SSKJ²
pogínjati -am nedov. (í)
1. pri živalih drug za drugim poginiti: živina je začela poginjati, ne da bi mogli ugotoviti vzrok; ribe so poginjale v večdnevnih presledkih
2. ekspr. umirati: od gladu poginjati
    poginjajóč -a -e:
    poginjajoča žival
SSKJ²
poginúl -a -o [poginuu̯] prid. (ȗ ú)
ki je poginil: zakopati trupla poginulih živali; prim. poginiti
SSKJ²
poglábljanje -a s (á)
glagolnik od poglabljati: poglabljanje rečne struge / poglabljanje temeljev / poglabljanje razlik in nasprotij / poglabljanje stikov med državama / poglabljanje znanja o književnosti
SSKJ²
poglábljati -am nedov. (á)
1. delati (bolj) globoko: poglabljati rečno strugo / pristanišče poglabljajo; zaliv se je začel poglabljati; pren. prepad med njima se je poglabljal
2. delati kaj bolj izrazito, intenzivno: poglabljati in utrjevati odnose med državama; prijateljske vezi med njima so se poglabljale / njegovo ravnanje je poglabljalo nezaupanje
3. delati kaj bolj popolno, dovršeno: poglabljati znanje; misli so se sčasoma poglabljale / predelano snov so še teoretično poglabljali
    poglábljati se 
    1. širiti se v vodoravni smeri v notranjost: prizorišče se poglablja proti ozadju / stavba se s svojo fasado poglablja v prostor
    2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: poglabljati se v delo, študij / poglabljati se v misli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogláditi -im dov., tudi pogladíla; poglájen tudi poglajèn (á ȃ)
premakniti roko po čem: v zadregi je pogladil brado; pogladil se je po laseh in spregovoril / pogladila mu je lase s čela / pogladiti s krtačo
// ljubkujoče premakniti roko po čem; pobožati: z roko je pogladil konja po vratu; nežno je pogladila otroka po licu
SSKJ²
poglavár -ja m (á)
kdor je na čelu kake skupnosti: ubogati poglavarja; državni, plemenski, verski poglavar / ekspr. prositi za dovoljenje družinskega poglavarja očeta; vrhovni poglavar Katoliške cerkve papež / uporniki so izbrali svojega poglavarja vodjo
♦ soc. družinski poglavar v patriarhatu oče, v matriarhatu mati
SSKJ²
poglavárka -e ž (á)
ženska, ki je na čelu kake skupnosti: plemenska poglavarka
SSKJ²
poglavárstvo -a s (ȃ)
položaj, funkcija poglavarja: odpovedati se poglavarstvu / leta njegovega poglavarstva
SSKJ²
pogláven1 -vna -o prid. (ā)
ki je, se nahaja na glavi: masaža poglavne kože za ohranitev las
SSKJ²
pogláven2 -vna -o prid. (ȃ)
zastar. glaven1, poglaviten: soglašati v poglavnih rečeh / poglavno mesto
SSKJ²
poglavíten -tna -o prid., poglavítnejši (ī)
ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven1: imeti kaj za poglaviten vzrok nesreče; soglašati v poglavitnih rečeh; poglavitna stvar je, da se je končal spopad / jedrska energija bo kmalu postala poglavitni energetski izvor največji
// zastar. ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: poglavitno mesto Slovenije
    poglavítno prisl., v povedni rabi:
    poglavitno je, da smo zdravi
    ●     knjiž. danes poglavitno napredujejo v zdravljenju srčnih bolezni najbolj, zlasti
SSKJ²
poglavítnost -i ž (ī)
knjiž. poglavitna, najpomembnejša stvar: zapomniti si vsaj poglavitnosti / obdelati kaj v poglavitnostih
SSKJ²
poglávje -a s (ȃ)
1. grafično označen, vsebinsko zaključen del besedila: knjiga ima pet poglavij; vsak dan prebere kako poglavje; obravnavati kaj v posebnem poglavju; sklepno poglavje romana
// vsebinsko zaključen del snovi v okviru kake celote: predaval je le nekatera težja poglavja iz organske kemije; poglavje o vlogi družbenih organizacij; pren. odhod v mesto predstavlja posebno poglavje v njegovem življenju
2. knjiž., nav. ekspr. omejeno trajanje v življenju, bivanju; obdobje: nastopilo je najtežje poglavje v njegovem življenju; s tem se začenja novo poglavje v zgodovini slovenske glasbe
● ekspr. to je posebno poglavje, poglavje zase stvar, ki jo je treba posebej, kritično obravnavati
SSKJ²
poglávnik -a m (ȃ)
zastar. poglavar: izbrati poglavnika
SSKJ²
poglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom
// nav. ekspr. to dejanje glede na način, kot ga določa glagol: čutil je njen pogled na sebi / njihovi pogledi so počivali na domači hiši dalj časa so jo gledali; njuna pogleda sta se srečala spogledala sta se; pogled jim je uhajal skozi okno pogledovali so skozi okno; njen pogled se je ustavil na njem začela ga je gledati; očetov pogled se je zapičil vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes nima pogleda zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje neprestano jo je gledal; dvigniti pogled h komu pogledati ga; metati poglede za kom pogledovati, ogledovati ga; pasti pogled na čem dalj časa poželjivo gledati kaj; upreti pogled v koga začeti ga gledati; meriti s pogledom gledati, ogledovati; s pogledom je objel vse navzoče pogledal; ošiniti s pogledom na hitro pogledati; požirati koga s pogledi poželjivo ogledovati; prebadati koga s pogledom strogo, pozorno ga gledati; s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali; vrtati v koga s pogledom pozorno ga gledati z namenom ugotoviti, odkriti resnico / z oslabljenim pomenom pogledati z jeznim, žalostnim pogledom jezno, žalostno
// nav. ekspr., s prilastkom to dejanje glede na izražanje
a) čustva, razpoloženja: boji se njegovih črnih pogledov; divji, hladen, jezen, prijazen pogled; preplašen, začuden pogled
b) lastnosti, stanja: fant bistrega pogleda; mil, odsoten, oster, strog, trd pogled / kalen, moten pogled
2. kar je predmet zaznavanja z gledanjem: na vrhu se jim je odprl zelo lep pogled; opisati pogled s svojega okna / nudil se jim je nenavaden pogled prizor
3. s prilastkom kar se pojavi v zavesti kot rezultat
a) gledanja, zaznavanja: pogled na mesto ga je prevzel; prišel je do trupla: strašen pogled; pogled v razmetano sobo mu je veliko povedal
b) dojemanja, razumevanja: pogled po zbranem gradivu odkriva zanimive značilnosti
4. način prikazovanja podatkov na zaslonu elektronske naprave: spremeniti pogled / preklopiti v pogled postavitve strani; odpreti okno, program v enem izmed pogledov
5. kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava: o teh vprašanjih imajo različne poglede; kritizirati, razložiti poglede na kaj; njegov pogled na življenje je mračen; novi pogledi na umetnost; publ.: med pogovori so izmenjali, razčistili poglede o številnih problemih; zavzeti enotne poglede na kaj; predstava je bila sprejeta z deljenimi pogledi o njej so imeli različna mnenja
6. v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na določeno: v tem pogledu ni prav nič boljši od njega; v marsikaterem pogledu mu je moral pritrditi v marsičem; v nobenem pogledu ga ne prekaša v ničemer / v estetskem pogledu je knjiga zanimivo delo; v nekem pogledu imaš prav deloma; to je v vsakem pogledu upravičeno popolnoma, čisto
7. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pogled izraža ocenitev, presojo
a) s kratkotrajnim vidnim zaznavanjem: na pogled bi mu prisodil petdeset let; na pogled se zdi, da je ladja že blizu / na prvi pogled je precej nerodna
b) z nekritičnim dojemanjem, mišljenjem: na pogled nerazumljivo dejanje; na pogled preprosta stvar
// v zvezi na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: vsem se je prikupil na prvi pogled / ljubezen na prvi pogled
8. star. vid: to slepcu ne bo vrnilo pogleda
● od tu je lep pogled na mesto od tu se mesto lepo vidi; ekspr. kamor nese pogled, so sama žitna polja vsenaokrog; ekspr. bila je taka megla, da mu je pogled nesel le nekaj metrov da je videl le nekaj metrov daleč; ekspr. odpira se mu pogled v ozadje zadeve spoznava ozadje zadeve; star. moj pogled v mraku ne razločuje obrazov moje oči; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. želel se je skriti radovednim pogledom radovednim ljudem; ekspr. našemu kratkovidnemu pogledu se zdi taka prihodnost nemogoča naši majhni sposobnosti predvidevanja; ekspr. ona ima oster pogled, gotovo ga bo spregledala je sposobna kritično gledati, opazovati; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran; pog. močna svetloba mu je jemala pogled ga je slepila; ekspr. dekle že obrača pogled po fantih kaže zanimanje zanje; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse poglede nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti; ekspr. to mu je zameglilo pogled na prednosti predloženega načrta to je povzročilo, da jih je manj jasno videl, se jih zavedal; star. izginiti iz pogleda izpred oči; star. ne smemo izgubiti iz pogleda končnega cilja pozabiti; star. storilo se mu je črno pred pogledom pred očmi; ekspr. s pogledom se je prilepil nanjo neprestano jo je gledal; dober pogled kot voščilo za uspešen lov; star. poznati koga samo na pogled na videz; zastar. to se ni zgodilo na pogled, temveč skrivaj vidno, očitno; ekspr. bil je grozljiv na pogled po videzu, zunanjosti
SSKJ²
poglédati -am dov., poglêj in poglèj poglêjte, stil. poglédi poglédite (ẹ́ ẹ̑)
1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za odhajajočimi; pogledati okoli sebe, stran; postrani pogledati; pren., ekspr. pogledati v preteklost
// upreti, usmeriti pogled kam z namenom, da se kaj
a) vidi, zazna: pogledal je sliko, pa mu ni bila všeč; pogledati kaj pod mikroskopom; pogledala se je v ogledalu
b) ugotovi, spozna: pogledal je k sosedu, če je oče tam; pogledali so v klet in na podstrešje, pa ga ni bilo nikjer; pogledati v slovar, kaj pomeni kaka beseda
2. odpreti oči: dolgo so ga morali buditi, da je pogledal; zamižal je in spet pogledal
3. s prislovom s pogledom izraziti
a) čustvo, razpoloženje: grdo, jezno, lepo, veselo, žalostno pogledati koga; zaljubljeno ga je pogledala
b) lastnost, stanje: bistro, ostro, pozorno, strogo pogledati
4. nav. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice: krilo ji je pogledalo izpod plašča; žebelj je pogledal na drugi strani deske ven / zvončki so že pogledali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje
5. pog., s predlogom pokazati zanimanje za osebo drugega spola: rad pogleda kako dekle, za kakim dekletom / ne bo mogel biti dolgo sam, bo moral pogledati za kako žensko začeti iskati, poiskati
6. ekspr., navadno v nikalnih stavkih priti v določen, navadno odklonilen odnos z dejstvom, pojavom: po nesreči avtomobila dolgo ni pogledal; cigaret več ne pogleda; soseda je že dve leti niti ne pogleda je jezna nanjo, ne govori z njo
7. ekspr. ugotoviti, spoznati: pogledati moramo, kako je pravzaprav z njegovo boleznijo / če natančno pogledamo, njegov predlog niti ni tako slab če premislimo, preudarimo
8. v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: poglej, koliko težav nam delaš; poglej (no), saj te imamo radi
b) začudenje, presenečenje: poglej (ga), kako zna, če hoče / poglejte, poglejte, še ugovarjal bi rad
c) nejevoljo, nezadovoljstvo: poglej ga, bedaka, vse nam bo pokvaril
č) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: poglejte, kako naj vrnem, če nimam; poglej, prijatelj, tako se ne dela z ljudmi
● ekspr. to bo (debelo) pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden, jezen; ekspr. tokrat ga je pogledala sreča je imel srečo; ekspr. knjige še pogledal ni se ni učil, ni bral; ekspr. on rad pogleda kak dober film ga gre rad gledat; pogledati stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. moral je doživeti težke stvari, da je pogledal iz svoje kože da je postal objektiven, pravičen; ekspr. strah mu je pogledal iz oči po njegovih očeh se je videlo, da ga je strah; ekspr. ne boj se, ona bo že pogledala nanjo bo skrbela zanjo, bo pozorna do nje; ekspr. ko me ne bo, malo poglej na otroke malo popazi nanje; ekspr. v tem mestu sem pogledal na svet sem se rodil; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. pogledati komu pod kožo spregledati ga, spoznati, kakšen v resnici je; pog. pogledati komu skozi prste biti popustljiv, prizanesljiv do njegovih napak, pomanjkljivosti; pog. preveč jim je v karte pogledal, zato so ga odpustili iz službe preveč je spoznal njihove načrte, spletke; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. v zvezi s tem lahko pogledam komurkoli v obraz se ne čutim krivega; nisem kriv; ekspr. pogledal je smrti v obraz, v oči bil je v smrtni nevarnosti; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. pogledati komu v srce spoznati, kakšen v resnici je, kaj v resnici čuti; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. tudi po svetu je že malo pogledal je že malo bil, potoval; ekspr. bilo ga je veselje pogledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, postavnosti, zdravja; ekspr. ima njive, da jih je veselje pogledati zelo lepe; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe; ekspr. kamorkoli pogledate, sama žitna polja vsenaokrog; star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; ekspr. malo lepše ga poglej, pa bo popustil bodi z njim malo bolj prijazen; ekspr. to je dekle, ki jo je vredno pogledati lepo, postavno; ekspr. zaradi tega se bomo še grdo pogledali se bomo še sprli; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
    pogledávši zastar.:
    pogledavši skozi okno, tiho odgovori
    poglédan -a -o:
    pogledan skozi mikroskop; prisl.: pogledano na hitro, je roman dobro napisan
SSKJ²
pogledávati -am nedov. (ȃ)
pogledovati: sramežljivo pogledava stran / pogledava na uro, če bo še ujel avtobus / jezno, prestrašeno, zaljubljeno pogledavati / ko je bila stara štirinajst let, je že pogledavala za fanti
● star. zadnji čas le redko pogledava v kozarec se opija; zastar. skozi te poteze pogledavajo še druge se kažejo, so vidne
SSKJ²
pogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. lep2, postaven1: ženska je še precej pogledna / prikriti preveč pogledne ženske čare privlačne, vabljive
SSKJ²
pogledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. večkrat pogledati: v zadregi je pogledoval v tla; pogledovati za odhajajočimi; pogleduje kvišku in nekaj mrmra; pogledovati na vse strani, okoli sebe; pogledoval je zdaj enega, zdaj drugega
// večkrat pogledati kam z namenom, da se kaj
a) vidi, zazna: skrivaj je pogledovala goste / pogledovala je sliko od vseh strani ogledovala; pogledovati se v ogledalu
b) ugotovi, spozna: nestrpno pogleduje na uro; pogledovala je skozi okno, če se sin že vrača; kar naprej mora pogledovati v slovar
2. večkrat odpreti oči: nekaj časa je pogledoval, pa spet zamižal
3. s prislovom večkrat izraziti s pogledom
a) čustvo, razpoloženje: grdo, jezno, lepo, veselo, žalostno pogledovati; zaljubljeno ga pogleduje
b) lastnost, stanje: ostro, pozorno, strogo pogledovati koga
4. nav. ekspr. večkrat izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice: pri hoji ji krilo pogleduje izpod plašča
// biti viden, kazati se: mesec pogleduje izza oblakov; tu in tam pogleduje kamenje izpod snega
5. pog., s predlogom večkrat pokazati zanimanje za osebo drugega spola: že dalj časa pogleduje za njo
● pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; zastar. ljudje se pogledujejo nad njegovim početjem se zgražajo; star. pomenljivo se pogledovati s kom se spogledovati
    pogledujóč -a -e:
    jezno jo pogledujoč, nadaljuje zgodbo
SSKJ²
poglobítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od poglobiti: poglobitev jarka / poglobitev in razširitev gospodarskega sodelovanja / strokovna, znanstvena poglobitev problema; poglobitev znanja
2. zastar. izdolbina: zapolniti vse poglobitve v matici
SSKJ²
poglobíti -ím dov., poglóbil (ī í)
1. narediti (bolj) globoko: poglobiti strugo / poglobiti zaliv
2. narediti kaj bolj izrazito, intenzivno: poglobiti prijateljske vezi; njuna navezanost se je z leti še poglobila
3. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: poglobiti znanje o pisateljevem delu / nadaljeval je z njegovim delom in ga poglobil; poglobiti teorijo
    poglobíti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v
    izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: poglobil se je v branje; tako se je poglobil v delo, da ni slišal zvonca / poglobiti se v problem
    poglobljèn -êna -o:
    poglobljen jarek; poglobljeno razpravljanje; prisl.: poglobljeno razmišljati
SSKJ²
poglobítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poglobitev: začetek poglobitvenih del
SSKJ²
poglobljênje -a s (é)
glagolnik od poglobiti: poglobljenje rečne struge / poglobljenje v delo
SSKJ²
poglobljênost -i ž (é)
lastnost, značilnost poglobljenega: poglobljenost kanala / poglobljenost pesniškega izraza; poduhovljenost in čustvena poglobljenost / ekspr. pisati o problemu z veliko poglobljenostjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poglódanček tudi poglôdanček -čka m (ọ́; ó)
nar. gorenjsko zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: bil je poglodanček
SSKJ²
poglódati -am tudi -glójem, tudi poglôdati -am dov., poglódaj poglódajte tudi poglóji poglójite tudi poglôdaj poglôdajte tudi poglodájte; tudi poglodála (ọ́; ó)
1. z glodanjem pojesti: poglodati kosti
2. nar. postrgati, podrgniti: ko so poglodali skledo, je gospodar vstal (F. Finžgar)
SSKJ²
pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é)
1. narediti, povzročiti, da kaj začne
a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
3. narediti, povzročiti:
a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
// narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
// začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
// ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
● drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano
    pognáti se 
    1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati / pognati se v beg začeti bežati
    2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil
    3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti
    4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo
    ●     ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se
    pognàl -ála -o:
    knjiž. iz tradicije pognala poezija
    pognán -a -o:
    pognan stroj; pognan od doma
SSKJ²
pognêsti -gnêtem dov., pognêtel in pognétel pognêtla, stil. pognèl pognêla (é)
krajši čas gnesti: testo na hitro pognetemo in zvaljamo / dodaj rumenjak in vodo ter pogneti v gladko testo
SSKJ²
pogníti -gníjem dov. (í ī)
zgniti: če ne bo voda hitro odtekla, bo vse pognilo
SSKJ²
pognojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pognojiti: pognojitev njiv
SSKJ²
pognojíti -ím dov., pognójil (ī í)
dodati zemlji gnojilo: pognojiti grede s hlevskim gnojem; zelo pognojiti; pren., ekspr. polje je pognojil s svojim potom
    pognojèn -êna -o:
    zorane in pognojene njive
SSKJ²
pogódba -e ž (ọ̑)
sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: pogodba se izteče; razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo; odstopiti od pogodbe; urejati zadeve s pogodbo; kršitev pogodbe; veljavnost pogodbe / avtorska pogodba; darilna pogodba; dolgoročna pogodba; ladjarska pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; meddržavna pogodba; ratificirati mirovno pogodbo; najemna pogodba; zunanjetrgovinska pogodba
// listina o tem sporazumu: napisati, podpisati, prebrati pogodbo
♦ adm. delovna pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. kupoprodajna pogodba; filoz. družbena pogodba v idealistični filozofiji s katero se prenese suverenost posameznika na državo, ki jo predstavlja (absolutistični) vladar ali voljeni predstavnik ljudstva; fin. kreditna pogodba; polit. avstrijska državna pogodba 1955. leta sklenjena pogodba o neodvisnosti in nevtralnosti Avstrije, katere 7. člen določa pravice slovenske manjšine v Avstriji; skleniti nenapadalno pogodbo; pravn. ovreči pogodbo; hranitvena pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo; kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; mandatna pogodba o opravljanju poslov za druge, naročilo; zgod. senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo
SSKJ²
pogódben -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pogodbo: držati se pogodbenih rokov; pogodbene cene, obveznosti / pogodbena stranka; pogodbeno razmerje / pogodbeni delavec / pogodbeni obrazec
♦ pravn. pogodbeni konsenz soglasje pogodbenih strank o glavnih delih pogodbe; pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe; pogodbeno pravo pravo, ki ureja pogodbena razmerja
    pogódbeno prisl.:
    pogodbeno najet delavec; pogodbeno povezana podjetja
SSKJ²
pogódbenica -e ž (ọ̑)
ženska ali država, ustanova, ki sklepa, sklene pogodbo: pogodbenici sta sklenili pogodbo za pet let / države pogodbenice
SSKJ²
pogódbenik -a m (ọ̑)
kdor sklepa, sklene pogodbo: pogodbenika sta se hitro sporazumela
SSKJ²
pogódek -dka m (ọ̑)
zastar. zadetek: en sam torpedni pogodek je uničil ladjo / v kolu športne napovedi je dobil deset pogodkov
SSKJ²
pogodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pogoditi: pogoditev cilja
SSKJ²
pogodíti -ím dov., pogódil (ī í)
1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil
2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: fotograf ga ni dobro pogodil; poteze obraza je dobro pogodil
// narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil
3. knjiž. uganiti, predvideti: pogodil je njegove misli; pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti
4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati: dolgo časa niso pogodili njene bolezni; pogoditi napako, resnico; končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti
// dojeti, razumeti: pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed
5. star. izmisliti si, spomniti se: veliko smešnega je pogodil stari berač
// narediti, ukreniti: najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj
● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še do zdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari
    pogodíti se zastar.
    posrečiti se: vesel je bil, da se mu je stvar tako pogodila
    pogodèn tudi pogojèn -êna -o:
    dobro pogoden značaj; pogoden je bil v rame
SSKJ²
pogodíti se -ím se dov., pogódil se (ī í)
doseči soglasje, sporazum glede česa: pogoditi se za ceno; z vodstvom so se že pogodili / končno sta se pogodila med seboj
    pogojèn in pogodèn -êna -o:
    pogojena cena, plača, vsota
SSKJ²
pogodljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki zadene, zadeva: pogodljiva puščica / pogodljiv odgovor
// duhovit, domiseln: pogodljiv dovtip, izrek / težko pogodljivo ozračje dojemljivo, razumljivo
SSKJ²
pogodljívost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost pogodljivega: značaje je opisal z izredno pogodljivostjo / pogodljivost besed, čustev / pogodljivost dovtipa duhovitost, domiselnost
SSKJ²
pogodováti -újem nedov. (á ȗ)
star. dajati prednost: določeni momenti pogodujejo v predelavi mehanični proces pred kemičnim / vlada je to stranko pogodovala / zahtevnost dela pogoduje njegovo vrednotenje vpliva na vrednotenje
♦ pravn. pogodovati kupce, upnike dajati prednost nekaterim kupcem, upnikom na škodo drugih
    pogodován -a -o:
    pogodovani ljudje
SSKJ²
pogodrnjáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas godrnjati: pogodrnjala je, pa se takoj pomirila / ekspr.: ljudje bodo malo pogodrnjali, počasi se bodo pa sprijaznili s tem pokritizirali; pogodrnjati čez vreme, zoper predpise, nad slabo cesto / medved je pogodrnjal in odtacal; brezoseb. v duplini je zacvililo, pogodrnjalo in spet je bilo vse tiho
SSKJ²
pogodrnjávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih godrnjati: bil je slabe volje in je kar naprej pogodrnjaval / počasi je delal in sam vase pogodrnjaval / medved tiho pogodrnjava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogódu prisl. (ọ̑)
knjiž., v zvezi biti pogodu biti všeč, ugajati: ta družba mi je pogodu; otrokovo vedenje mu ni pogodu; vse mu je bilo zelo pogodu / srečo ima, vse mu gre pogodu kakor si želi
SSKJ²
pogòj -ója in -ôja m (ȍ ọ́, ó)
1. kar se mora uresničiti, upoštevati, da se omogoči potek, uresničitev česa: biti pogoj za kaj; pogoj je izpolnjen; določiti, spremeniti pogoje; osnovni, prvi pogoj; pogoj za sprejem je dokončana srednja šola / izpitni pogoji; mirovni pogoji / slušatelj nima pogojev za vpis v tretji letnik; knjigo ti bom posodil pod pogojem, s pogojem, da mi jo boš kmalu vrnil
● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo; lokacijski pogoji zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta; ekspr. pod nobenim pogojem ne pridem sploh ne
2. mn., publ. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa; okoliščina: pogoji se niso bistveno spremenili; morali se bodo prilagoditi novim življenjskim pogojem / z oslabljenim pomenom delo je nastajalo v pogojih družbene preobrazbe
// razmere: v takih pogojih ni mogoče delati; živijo v težkih pogojih / klimatski pogoji
// navadno s prilastkom kar omogoča uresničitev česa; možnost: ustvariti nove, široke pogoje za razvoj; nima pogojev, da bi v miru študiral / materialni pogoji
SSKJ²
pogójen -jna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na pogoj: pogojna privolitev / pogojni vpis na fakulteto
♦ biol. pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; jezikosl. pogojni naklon naklon, ki izraža umišljeno, možno, zaželeno, potrebno glagolsko dejanje, stanje; pogojni stavek stavek, ki izraža pogoj; pravn. pogojni izpust; pogojni odpust predčasna izpustitev obsojenca na prostost s pogojem, da ne bo storil do izteka kazni novega kaznivega dejanja; pogojna kazen; pogojna obsodba obsodba, pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna sodba
    pogójno prisl.:
    izpustiti, obsoditi pogojno
SSKJ²
pogojênost -i ž (é)
publ. lastnost, značilnost pogojenega: časovna, družbena pogojenost romana; človekova biološka in psihološka pogojenost / pogojenost od raznih dejavnikov odvisnost
SSKJ²
pogojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pogojevati: pogojevanje pesnikovega razvoja
♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov
SSKJ²
pogojeváti -újem nedov. (á ȗ) publ.
1. ustvarjati pogoje za kaj: delo pogojuje človekov življenjski obstoj; to so najpomembnejša področja, ki pogojujejo razvoj celotnega gospodarstva / zdravje pogojuje srečo, uspeh je pogoj za
2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: izseljevanje pogojuje želja po višjem osebnem standardu; tak razplet zadeve so pogojevale tedanje razmere / mnoga sporna vprašanja pogojujejo takojšen sklic konference
SSKJ²
pogojíti -ím dov., pogójil (ī í) publ.
1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij; ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati
2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo; vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca
    pogojèn -êna -o
    1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
    2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo
SSKJ²
pogójnik -a m (ọ̑)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje pogojnega naklona: pretekli, sedanji pogojnik
// pogojni naklon: stavek v pogojniku; pren., knjiž. vse njihove napovedi so v pogojnikih, ker se ne bodo najbrž nikoli uresničile
SSKJ²
pogójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost pogojnega: pogojnost privolitve
♦ pravn. pogojnost obsodbe
SSKJ²
pogoljufáti -ám dov. (á ȃ)
okoristiti se z zavajanjem v zmoto: pri igri je bil prvi, ker je malo pogoljufal
SSKJ²
pogôltati -am [pogou̯tati] dov. (ó)
nav. ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: pogoltal je večerjo in odhitel z doma
// požreti: kos mesa je komaj pogoltal / plamen je pogoltal seno
● ekspr. dolgo potovanje je pogoltalo vse njene prihranke vse je porabila zanj; ekspr. njegove romane je kar pogoltala na hitro prebrala
SSKJ²
pogôlten -tna -o [pogou̯tən] prid., pogôltnejši (ó ō) slabš.
1. ki čuti, ima veliko željo po jedi; požrešen: je zelo pogolten / pogolten na meso / jesti s pogoltnim tekom; pren. divjanje pogoltnega ognja
2. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: pogolten starec / bil je pogolten na denar
SSKJ²
pogôltnež -a [pogou̯tnež-] m (ȏ)
ekspr. požrešnež, lakomnež: bil je stiskač in pogoltnež / kot psovka zdaj bi se pa še prepiral, pogoltnež
SSKJ²
pogôltnik -a [pogou̯tnik] m (ȏ)
zastar. požrešnež, lakomnež: bil je sebičen pogoltnik
SSKJ²
pogôltniti -em [pogou̯tniti] dov. (ó ȏ) nav. ekspr.
1. z goltanjem zaužiti: zadnje grižljaje je kar pogoltnil; na hitro je pogoltnil kozarec vina
// požreti: kača je pogoltnila žabo / pogoltniti slino / požar je pogoltnil več hektarov gozda
2. narediti, da kaj ni
a) več vidno: može je pogoltnil gozd; zrl je za njim, dokler ga ni pogoltnila tema
b) slišno: šumenje je pogoltnilo hrup mesta; ropot je pogoltnil njegove besede
3. ne izreči, zamolčati: pogoltnil je kletvico; svoj odgovor je moral pogoltniti
// ne odzvati se na kaj, zlasti z besedami: teh očitkov ni mogoče mirno pogoltniti; pogoltniti žalitev
// obvladati, zadržati: pogoltniti jezo
● ekspr. to delo mu je pogoltnilo veliko časa zanj je porabil; ekspr. hiša mu je pogoltnila vse prihranke vse je porabil zanjo; ekspr. vse, kar sva tukaj govorila, naj pogoltnejo stene o tem molči, ne govori nikomur
SSKJ²
pogôltnost -i [pogou̯tnost] ž (ó)
slabš. lastnost, značilnost pogoltnega človeka: njegova pogoltnost je velika / zlato, ki si ga je nabral s svojo brezsrčno pogoltnostjo
SSKJ²
pogòn -ôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket
2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj na nožni pogon; vozilo na bencinski, motorni pogon, z bencinskim, motornim pogonom / vozilo brez lastnega pogona
// naprava, mehanizem, ki prenaša energijo od enega dela stroja na drugega: montirati pogon na zadnja kolesa
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek premikanja, delovanja: spraviti motor, stroj v pogon / mlatilnica je že v pogonu / publ. naša prva jedrska elektrarna bo šla kmalu v pogon bo začela obratovati, delati
4. publ., nekdaj obrat2, oddelek: tovarna ima pet pogonov
5. knjiž. zagon, polet: misel na dom mu je dajala moči in pogona / užaljenost je bila zadnji pogon za to dejanje spodbuda
6. knjiž. iskanje, zasledovanje koga z namenom odvzeti mu svobodo: organizirati pogon za ubežniki / okupator je začel pogon na partizane hajko / antisemitski pogoni množična preganjanja, uničevaja
7. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca: udeležiti se pogona; pogon na divje prašiče, zajce
● ekspr. pogon za denarjem gonja; publ. razstava potrjuje kiparjev pogon naprej njegov razvoj, napredek
♦ fot. naprava, mehanizem, ki omogoča premik filma v filmski kameri; rač. vsak od delov (trdega) diska, ki ga operacijski sistem obravnava kot samostojno enoto
SSKJ²
pogonìč -íča m (ȉ í)
nar. kdor pomaga čredniku: najeli so ga za pogoniča; klici pogoničev
♦ lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač
SSKJ²
pogónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pogon:
a) pogonska energija, sila / pogonsko gorivo, sredstvo / pogonski mehanizem; pogonska naprava / pogonski jermen jermen, ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico; pogonska raketa raketa, ki poganja vesoljsko vozilo zunaj gostejših plasti ozračja; pogonsko vozilo vozilo s pogonskim motorjem
b) publ. po njegovem je to pogonska sila človeškega napredka
c) pogonski inženir obratni inženir
♦ mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; strojn. pogonski motor, stroj motor, stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo; teh. pogonska celica celica v vesoljskem vozilu, ki pridobiva elektriko za delovanje merilnih naprav, radijskih zvez; pogonsko drogovje drogovi pri lokomotivi, ki prenašajo pogonsko silo z bata na kolesne dvojice; pogonska kolesa kolesa, ki ženejo vozilo
SSKJ²
pogooglati gl. poguglati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogórec -rca m (ọ̑)
kdor živi v hribih ali je doma s hribov: življenje in navade pogorcev
SSKJ²
pogorélček -čka [pogoreu̯čək tudi pogorelčək] m (ẹ̑)
1. manjšalnica od pogorelec: pogorelčke iz Prestranka je sprejela šola v Postojni
2. zool. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom, Phoenicurus phoenicurus: ščinkavci in pogorelčki se že selijo na jug
SSKJ²
pogorélec -lca [pogoreu̯ca tudi pogorelca] m (ẹ̑)
kdor je prizadet, oškodovan zaradi požara, ognja: zbirati prispevke za pogorelce; otroci pogorelcev so naglas jokali
SSKJ²
pogorélka -e [pogoreu̯ka tudi pogorelka] ž (ẹ̑)
ženska, ki je prizadeta, oškodovana zaradi požara, ognja: na pogorišču je jokala pogorelka z otroki; ostale so brez doma, kot pogorelke
SSKJ²
pogorélščina -e [pogoreu̯ščina tudi pogorelščina] ž (ẹ̑)
1. ekspr. neuspeh, polom: doživeli so veliko pogorelščino
2. zastar. prispevki za pogorelce: zbirati pogorelščino
SSKJ²
pogoréti -ím dov., pogôrel (ẹ́ í)
1. biti v požaru, ognju uničen: velik del gozda je pogorel; hiša je pogorela, hlev je pa ostal; ekspr. pogoreti do tal popolnoma / pog., ekspr. sosed je pogorel pogorela mu je hiša, gospodarsko poslopje; brezoseb. pogorelo jim je
● ekspr. trikrat seliti, preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
2. zgoreti do konca: vsa drva so pogorela; sveča je pogorela / ogenj v peči je pogorel ugasnil
3. ekspr. doživeti neuspeh: režiser je s svojo predstavo pogorel; pri volitvah so pogoreli; klavrno pogoreti; pogoreti na celi črti popolnoma, v celoti / načrt je pogorel ni bil uresničen, izpeljan; pri partiji šaha je spet pogorel bil premagan
4. star. prenehati žareti: zarja nad gorami je pogorela
    pogôrel tudi pogorèl in pogorél -éla -o:
    pogorel les; pogorela domačija; sam.: zbirati prispevke za pogorele
SSKJ²
pogoríšče -a s (í)
kar ostane po požaru, ognju: na hribu stoji pogorišče planinske koče; ko se je vrnil iz vojske, je našel na mestu hiše pogorišče; oljčni nasadi so se v nekaj urah spremenili v pogorišče
// kraj požara, ognja: živino so odvlekli s pogorišča v sosedov hlev; pren., ekspr. pogorišče ljubezni
SSKJ²
pogórje -a s (ọ̑)
v zaključeno celoto povezane gore: skalnato pogorje; najvišji vrh v pogorju / triglavsko pogorje / ta navada je v pogorju izginila
● ekspr. tam je bilo zbrano že vse pogorje prebivalci pogorja
SSKJ²
pogórkinja -e ž (ọ̑)
knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek vila, ki živi v gorah: v teh gozdovih so nekdaj živele vile pogorkinje
SSKJ²
pogórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pogorje: pogorske globeli, stene / pogorske vasi / prišli so tudi pogorski kmetje
SSKJ²
pogospodáriti -im dov. (á ȃ)
krajši čas gospodariti: včasih je morala pogospodariti žena / tujci so tudi tu krvavo pogospodarili
SSKJ²
pogospodínjiti -im dov. (í ȋ)
krajši čas gospodinjiti: včasih mu je prišla pogospodinjit
SSKJ²
pogospóditi1 -im dov. (ọ̄ ọ̑)
ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospodov: hoteli so ga pogospoditi; v mestu se je hitro pogospodil
SSKJ²
pogospôditi2 -im dov. (ó ȏ)
ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospode: ženo je skušal pogospoditi; kmalu se je pogospodil / pogospoditi navade
SSKJ²
pogospôščiti se -im se dov. (ó ȏ)
zastar. pogospôditi se: v mestu se je čisto pogospoščila
SSKJ²
pogóst -a -o prid., pogóstejši (ọ̑)
1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle upora
// ki ima razmeroma veliko frekvenco: to so pogosti primeri; pogoste besede
2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogosto utripanje luči; potresni sunki so postajali še pogostejši in močnejši
    pogósto prisl.:
    pogosto prihaja k nam na obisk; to se pogosto sliši; zelo pogosto ga srečam; zdaj bomo bolj pogosto hodili v gledališče; čedalje pogosteje zahaja v kavarno
SSKJ²
pogóstem in po góstem prisl. (ọ̑)
star. velikokrat, pogosto: piše nam precej pogostem
SSKJ²
pogósten -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑)
1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen
// ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede
2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši
SSKJ²
pogostítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve
// prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve
SSKJ²
pogostíti -ím dov., pogóstil (ī í)
postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil
    pogostíti se nav. ekspr.
    dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil
    pogoščèn -êna -o:
    pri njej so zmeraj lepo pogoščeni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogóstnost -i ž (ọ̑)
pojav ali dejstvo, da je kaj pogostno: pogostnost motivov iz narave
// navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: ugotavljati pogostnost posameznih besed; pogostnost tresljajev
SSKJ²
pogóstnosten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na pogostnost: pogostnostna raba izrazov / pogostnostni slovarji prikazujejo stopnjo rabe posameznih besed
SSKJ²
pogóstokrat prisl. (ọ̑)
velikokrat, pogosto: stric nam pogostokrat prinese bonbone
SSKJ²
pogóstoma prisl. (ọ̑)
knjiž. velikokrat, pogosto: soseda je pogostoma hodila k nam v vas; pri nas so to burko igrali sorazmerno pogostoma
SSKJ²
pogóstost -i ž (ọ̑)
pojav ali dejstvo, da je kaj pogosto: pogostost pojavljanja neviht
// navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: pogostost besed; albinizem se pojavlja pri ljudeh v pogostosti 1 : 20.000
SSKJ²
pogostováti -újem nedov. (á ȗ)
v presledkih gostiti: prenočevati in pogostovati tujce
SSKJ²
pogóščar tudi pogóšar -ja m (ọ̑)
nar. gorenjsko partizan: akcije pogoščarjev
// kdor prebiva ali se skriva v gozdovih; gozdovnik: bil je pogoščar in divji lovec
SSKJ²
pogóščati -am nedov. (ọ́)
gostiti2: povsod so jih prijazno sprejemali in pogoščali
SSKJ²
pogoščênje -a s (é)
glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje
SSKJ²
pogovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od pogovarjati: kljub pogovarjanju se ni pomiril / pogovarjanje s prijatelji; pogovarjanje v tujem jeziku mu ne dela težav
SSKJ²
pogovárjati -am nedov. (ȃ)
z govorjenjem miriti: pogovarjati pretepače; pogovarjala ga je, naj neha kričati / zna pogovarjati ljudi v sporih / pogovarjali so jo, da bo še vse dobro tolažili; pogovarjal jo je, naj ga le vzame nagovarjal, ji prigovarjal / pogovarjati nemirnega konja
    pogovárjati se 
    izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: pogovarjati se o glasbi; z njim se lahko odkrito pogovarja; šepetaje sta se pogovarjala / pogovarjati se po telefonu; pogovarjati se v francoščini / večkrat se pogovarja sam s seboj; pren., ekspr. ptice v drevju se pogovarjajo
    // uradno izmenjavati mnenja, stališča: predsednika sta se pogovarjala o položaju v svetu; ob svojem obisku se je minister pogovarjal s predstavniki vlade
    ●     publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena
SSKJ²
pogôvor -a m (ȏ)
1. izmenjava mnenj, misli: pogovor se pretrga, se razplete, se začne; udeležiti se pogovora; prisluhniti pogovoru; načeti pogovor o strokovnih vprašanjih; obrniti, zasukati pogovor na druge stvari; iz pogovora povzeti kaj; zaplesti se v pogovor s kom; duhovit, glasen, sproščen pogovor; publ. odprt pogovor iskren, odkritosrčen; spremeniti predmet pogovora; udeleženci pogovora / telefonski pogovor / v pogovoru jima je čas hitro minil
2. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč: pogovori med predsednikoma potekajo v prijateljskem vzdušju; začeli so se uradni pogovori; mirovni pogovori; poročilo o sklepnih pogovorih med parlamentarnima delegacijama / imeti pogovore
● pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. pogovor se suka okrog veselice veselica je v središču zanimanja; publ. pogovori na najvišji ravni med najvišjimi uradnimi predstavniki države; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu
SSKJ²
pogôvoren -rna -o prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na pogovor: pogovorne snovi jima ne zmanjka; načel je novo pogovorno temo / pogovorna oddaja radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več (znanimi) osebami
2. jezikosl. nanašajoč se na prostejšo, navadno govorno varianto knjižnega jezika: pogovorni izrazi; pogovorne posebnosti jezika; ta oblika je izrazito pogovorna / pogovorni jezik; pogovorna dvojnica pogovorni sinonim; pogovorna slovenščina
SSKJ²
pogovoríti -ím dov., pogovóril; nam. pogovôrit in pogovorít (ī í)
z govorjenjem pomiriti: trudila se je, da bi ga pogovorila / komaj sem ga pogovoril, da ni nič prepričal; pogovorila ga bom, da ti bo pomagal nagovorila, pregovorila
    pogovoríti se 
    izmenjati mnenja, misli z govorjenjem: pogovoriti se o nujnih rečeh; o tem problemu bi se rad pogovoril s teboj; o tem se bomo pogovorili kasneje
    ●     ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost
SSKJ²
pogôvornost -i ž (ȏ)
jezikosl. lastnost, značilnost pogovornega: pogovornost besedila, prevoda
SSKJ²
pogozdítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pogozditi: pogozditev goličav / preprečiti pogozditev kmetijskih površin
SSKJ²
pogozdíti -ím dov., pogózdil (ī í)
s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja narediti, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozditi poseko; pogozditi z macesni
    pogozdèn -êna -o:
    pogozdene površine
SSKJ²
pogozdoválec -lca [pogozdovau̯ca tudi pogozdovalca] m (ȃ)
delavec, ki pogozduje: spretni pogozdovalci
SSKJ²
pogozdoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pogozdovanje: pogozdovalna akcija / pogozdovalna območja
SSKJ²
pogozdovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pogozdovati: sekanju gozda sledi pogozdovanje; pogozdovanje kraških tal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogozdováti -újem nedov. (á ȗ)
s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja delati, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozdovati goličave; pogozdovati z iglavci
SSKJ²
pograbíti in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljenjem
a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup
b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine
// ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup
// ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd
2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču
// z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela
3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na policijo / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar
// polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost
4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle
    pográbljen -a -o:
    pograbljen travnik; stelja je pograbljena
SSKJ²
pógrad -a m (ọ́)
preprosto ležišče iz desk: ob steni je stal dolg in širok pograd za drvarje; postlati pograde; ležati na pogradu; pograd s slamnjačo / opremiti otroško sobo z nadstropnim pogradom
SSKJ²
pografitírati -am dov. (ȋ)
spremeniti podobo zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitarji so uglednemu veljaku pografitirali hišo in garažna vrata
SSKJ²
pográjati -am dov. (ā)
ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti: pograjal je njegovo delo / večkrat ga pograja opomni, ošteje
SSKJ²
pogŕbiti se -im se dov. (ŕ ȓ)
zgrbiti se: ves se je pogrbil, kot bi nosil težko breme na hrbtu
    pogŕbljen -a -o:
    čokat, pogrbljen je šel po cesti
SSKJ²
pogrčeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj grško: pogrčevati pokrajino
SSKJ²
pogŕčiti -im dov. (r̄ ȓ)
narediti kaj grško: hoteli so jih čim prej pogrčiti
    pogŕčen -a -o:
    pogrčeni kraji; naslednja generacija je bila že pogrčena
SSKJ²
pogrdéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati grd: prav kmalu se je postarala in pogrdela
SSKJ²
pogrdíti -ím dov., pogŕdil (ī í)
knjiž. narediti grdo: sonce ji je pogrdilo obraz / strop je počrnel in pogrdil
// zastar. osramotiti: s tem dejanjem je pogrdil svojega očeta
SSKJ²
pogrèb -éba m (ȅ ẹ́)
obred pokopavanja: pogreb bo v petek popoldne; udeležiti se pogreba; naročiti, oskrbeti pogreb; iti k pogrebu, na pogreb; danes je osmi dan po pogrebu; biti pri pogrebu; lep, slovesen pogreb; drži se kot na pogrebu / cerkveni, civilni pogreb; pogreb na državne stroške / v osmrtnicah do pogreba leži pokojni na svojem domu
// pogrebni sprevod: pogreb je krenil proti pokopališču; dolg pogreb
● bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; star. nesti koga k pogrebu nesti ga pokopat; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog., ekspr. toliko pričakujemo od te zabave, nazadnje bo pa pogreb bo dolgočasno, ne bo prijetno
SSKJ²
pogrébec -bca m (ẹ̑)
1. kdor se udeleži pogreba: pogrebci se počasi razhajajo; dolga vrsta pogrebcev se je pomikala proti pokopališču; pogreb je bil skoraj brez pogrebcev
2. kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem; pogrebnik: pogrebci so začeli krsto spuščati v grob; za pogrebce so naprosili sosede
♦ zool. dnevni metulj temne barve z rumeno obrobljenimi krili, Nymphalis antiopa
SSKJ²
pogrében -bna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pogreb: pogrebni govor, obred; pogrebni sprevod, voz; ekspr. pogrebne ceremonije; pogrebna koračnica; pogrebne pesmi, slovesnosti / pogrebni stroški; pogrebni zavod / ekspr. pogrebni možje pogrebniki
// ekspr. neživahen, žalosten: odgovorila mu je s tihim, pogrebnim glasom; dekle s pogrebnim obrazom
SSKJ²
pogrébnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki se udeleži pogreba: bilo je skoraj več pogrebnic kot pogrebcev
2. pogrebna pesem: pevci so zapeli znano pogrebnico
3. zastar. pogrebščina: pogrebnico so pripravili doma
SSKJ²
pogrébnik -a m (ẹ̑)
1. kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem: njegov stric je pogrebnik; za pogrebnike so bili sosedje
2. star. kdor se udeleži pogreba; pogrebec: pogrebniki so prihajali k njemu in mu izrekali sožalje; bilo je malo pogrebnikov
SSKJ²
pogrebnína -e ž (ī)
1. pravn. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca osebi, ki je oskrbela pogreb: plačati, prejeti pogrebnino
2. star. pogrebni stroški: kdo bo plačal pogrebnino
SSKJ²
pogrébniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pogrebnike: pogrebniška služba; pogrebniško delo / star. pogrebniški zavod pogrebni zavod
// tak kot pri pogrebniku: dekle z bledim, pogrebniškim obrazom
SSKJ²
pogrêbsti -grêbem dov., pogrébel pogrêbla; tudi pogrêben (é)
1. krajši čas grebsti: vranca sta pogrebla s kopiti / s prsti je pogrebla po odeji
2. spraviti na kup: pogrebsti pepel, žerjavico / pogrebla je ogenj iz peči in odšla spat
3. ekspr. vznemiriti: misel na razpravo ga je pogrebla
4. zastar. pokopati: prehladil se je in šesti dan so ga že pogrebli / bukev ga je pogrebla pod seboj
SSKJ²
pogrébščina -e ž (ẹ̑)
pogostitev po pogrebu: pogrebščino so pripravili kar doma; povabiti, priti na pogrebščino; ekspr. zaplešimo, saj nismo na pogrebščini; razkošna, skromna pogrebščina; držali so se kot na pogrebščini
SSKJ²
pogrenéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. 3. os. postati grenek: borovnice rade pogrenijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogreníti -ím dov., pogrénil (ī í)
narediti kaj grenko: nezrele jagode kompot pogrenijo
SSKJ²
pogréšanec -nca m (ẹ́)
kdor je pogrešan: iskati pogrešance; razglasiti pogrešanca za mrtvega
SSKJ²
pogréšanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pogrešati: pogrešanje prijateljstva
SSKJ²
pogréšanka -e ž (ẹ́)
ženska, ki je pogrešana: iskati pogrešanko; fotografija pogrešanke
SSKJ²
pogréšati -am nedov. (ẹ́)
1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša
// navadno s prislovnim določilom biti čustveno prizadet zaradi odsotnosti, manjkanja koga: otroci zelo pogrešajo mater / ko je odšel, ga je precej pogrešala
2. ugotavljati, opažati odsotnost, manjkanje koga, česa: že nekaj dni ga pogrešajo; nekaj članov posadke še pogrešajo / ali že dolgo pogrešaš dežnik
    pogréšan -a -o:
    iskati pogrešane predmete; sam.: prišteli so ga med pogrešane; bilo je veliko pogrešanih
SSKJ²
pogréšek -ška m (ẹ̑)
star. napaka: narediti pogrešek; velik pogrešek; pogrešek pri delu / tiskarski pogrešek
SSKJ²
pogréšen -šna -o prid. (ẹ̄) star.
1. napačen: sklepi so popolnoma pogrešni
2. grd, nespodoben: pogrešne misli, želje
SSKJ²
pogrešíti -ím dov., pogréši; pogréšil (ī í)
1. narediti napako: pogrešila je, ker ga ni povabila; velikokrat pogreši / kaj si pa pogrešil
2. ugotoviti, opaziti odsotnost, manjkanje koga, česa: takoj ga je pogrešila; bal se je, da ga ne bi pogrešili / kdaj si pa pogrešil plašč; brez škode pogrešiti kaj / nedov. tega človeka bomo lahko pogrešili
    pogrešèn -êna -o:
    delo je popolnoma pogrešeno
SSKJ²
pogréška -e ž (ẹ̑)
zastar. napaka: naredil je veliko pogreško; pogreška v računu
SSKJ²
pogrešljív -a -o prid. (ī í)
ki se da pogrešiti, pogrešati: vse navedene dobrine so pogrešljive
SSKJ²
pogréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. narediti kaj (spet) toplo: pogreti krompir; jed je treba še pogreti / pogreti kosilo
// narediti kaj nekoliko toplo: še kozarce mora pogreti / pogreti posteljo, spalnico
2. povzročiti občutek toplote; ogreti: sonce jih je pogrelo in odšli so naprej / žganje ga je pogrelo
3. ekspr. narediti kaj spet pomembno, aktualno: skušal je pogreti staro laž; pogrel je že večkrat obravnavano vprašanje
4. ekspr. vznemiriti, razburiti: njene besede so ga pogrele; novica jo je pogrela; pismo ga je hudo pogrelo / zelo jo je pogrelo, ko je to rekel
    pogréti se 
    nekoliko se ogreti: hoteli so se samo pogreti; nikjer se ne morejo pogreti; pogreti se ob ognju / odšel bom, ko se malo pogrejem
    pogrét -a -o:
    pogrete jedi; večkrat pogreta zgodba; juho je dala na mizo pogreto
SSKJ²
pogrévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pogrevati: pogrevanje jedi / začela je s pogrevanjem stare zgodbe
SSKJ²
pogrévati -am nedov. (ẹ́)
večkrat greti: pogrevati juho / vsak dan mora pogrevati kosilo
// ekspr. delati kaj spet pomembno, aktualno: ne pogrevaj prepira; vsega tega ni hotel več pogrevati; pogrevati že obravnavana vprašanja
SSKJ²
pogrèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od pogrezniti: pogrez podmornice
2. poglobljeno mesto: sredi travnika je bil naraven pogrez
SSKJ²
pogrezálo -a s (á)
gled. naprava, ki omogoča odpiranje in pogrezanje dela odrskih tal: montirati, spustiti pogrezalo; pogrezalo v pododrju
SSKJ²
pogrézanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od pogrezati: hitro pogrezanje / pogrezanje jame, tal / pogrezanje v dolgove / pogrezanje v branje
SSKJ²
pogrézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak
// zastar. delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza
2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročanje stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga pogreza v spanje; pogrezati se v dremavico; bolnik se pogreza v nezavest; mesto se pogreza v temo / pogrezati se v zmotah
// spravljati, pehati2: spoznanje ga pogreza v grozo; ta vest ga pogreza v obup, žalost; s pijančevanjem se vedno globlje pogreza v dolgove
    pogrézati se nav. ekspr.
    1. postajati nižji: žimnica se pod njegovo težo kar pogreza / dno se pogreza
    // pomikati se v navpični smeri navzdol: hiša se je začela pogrezati; ladja se počasi pogreza tone, se potaplja / pogrezati se do kolen v blato; v mehkih blazinah se kar pogreza
    2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: pogrezati se v branje, delo, študij / pogrezala sta se vsak v svoje misli; pogrezati se vase
    ●     ekspr. sonce se že pogreza v morje zahaja za morskim obzorjem; ekspr. njihovo gospodarstvo se vedno bolj pogreza propada
    pogrezajóč -a -e:
    pogrezajoča se ladja
SSKJ²
pogrézen -zna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na pogrezanje: pogrezna naprava
SSKJ²
pogrezljív -a -o prid. (ī í)
ki se da pogrezniti: pogrezljiva tla / pogrezljivi šivalni stroj
♦ gled. pogrezljivi oder oder, pri katerem se tla lahko pogreznejo
SSKJ²
pogréznica -e ž (ẹ̑)
gled. odprtina v odrskih tleh: montirati pogrezalo v pogreznico; velikost pogreznice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogrézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak
// zastar. narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila
2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročitev stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga je pogreznila v spanje; pogrezniti se v nezavest; vas se je pogreznila v tišino
// spraviti, pahniti: spoznanje ga je pogreznilo v grozo; sporočilo ga je pogreznilo v obup; pogrezniti se v žalost
    pogrézniti se nav. ekspr.
    1. postati nižji: blazine so se pod njim kar pogreznile / tla so se ponekod pogreznila
    // pomakniti se v navpični smeri navzdol: hiša se je nekoliko pogreznila / do kolen se je pogreznil v sneg / v mehkem naslanjaču se je globoko pogreznil; čoln se je pogreznil potonil, potopil
    2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: znova se je pogreznil v branje; pogrezniti se v delo, učenje / pogreznil se je v svoje misli; od tedaj se je še bolj pogreznil vase
    ●     knjiž. dan se je pogreznil v preteklost minil, se iztekel; izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil nenadoma, nepričakovano; ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram
    pogréznjen -a -o:
    pogreznjen čoln; vas je pogreznjena v temo; pogreznjen v delo; vase pogreznjeni ljudje
SSKJ²
pogréznjenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pogrezniti: pogreznjenje tal / pogreznjenje v molk / pogreznjenje v delo
SSKJ²
pogréznjenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje pogreznjenega: pogreznjenost tal / pogreznjenost v branje / trenutki globoke pogreznjenosti vase
SSKJ²
pogrezováti -újem nedov. (á ȗ)
v presledkih pogrezati: pogrezovati in dvigati vedro; kolo se je pogrezovalo v blato
SSKJ²
pogrgrávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih grgrati: bolnik je sopel in pogrgraval
// v presledkih dajati glasove kot voda pri vretju: voda v loncu je pogrgravala; brezoseb. zunaj je grmelo in pogrgravalo
SSKJ²
pogrinjálo -a s (á)
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pogrinja, pokriva: pisano pogrinjalo; košara je bila pogrnjena z rožastim pogrinjalom / posteljno pogrinjalo / namizno pogrinjalo prt
SSKJ²
pogrínjati -am nedov. (í)
1. dajati, polagati pogrinjalo na kaj: pogrinjati posteljo / pogrinjati mizo pripravljati za serviranje hrane / pogrinjati s prtom
2. s pokrivanjem, zakrivanjem varovati pred čim: vso noč mora pogrinjati otroka; pogrinjati tla s papirjem / ekspr. črne kite ji pogrinjajo prsi pokrivajo
SSKJ²
pogrínjek -jka m (ȋ)
kar se pripravi na (pogrnjeno) mizo za serviranje hrane eni osebi: pripravila je pogrinjke za šest gostov; razstava sodobnih pogrinjkov / tak pomivalni stroj pomije naenkrat osem pogrinjkov posode za serviranje hrane osmim osebam
// prtiček, na katerega se postavi ta pogrinjek: krožnik mora stati sredi pogrinjka; barvasti, vzorčasti pogrinjki; kupiti komplet pogrinjkov
SSKJ²
pogrísti -grízem dov. (í)
1. z grizenjem odstraniti: pogristi poganjke, travo / pogristi nohte
2. raniti z ugrizi; ogristi: bolni pes je pogrizel več psov; dati psom nagobčnike, da se ne bi pogrizli
● ekspr. ljudje bi se pogrizli, če bi jim preveč popustili brezobzirno obračunali drug z drugim
    pogrízen -a -o:
    pogrizeni nohti
SSKJ²
pogŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
dati zamolkel, grgrajoč glas: slišal je, kako je zunaj nekdo pogrkal
SSKJ²
pogrkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pogrkavati: pogrkavanje in jecljanje / slišati je bilo čudno pogrkavanje
SSKJ²
pogrkávati -am nedov. (ȃ)
1. izgovarjati glas r v zadnjem delu ustne votline: v nekaterih narečjih pogrkavajo; pogrkaval je kot Parižani
2. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: stokal je in pogrkaval
    pogrkavajóč -a -e:
    pogrkavajoča govorica; prisl.: pogrkavajoče govoriti
SSKJ²
pogŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. dati zamolkel, grgrajoč glas: hotel je nekaj reči, a je samo pogrknil / no ja, je pogrknil nerazločno rekel
2. izgovoriti glas r v zadnjem delu ustne votline: včasih pogrkne
SSKJ²
pogrkovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pogrkovati: govorila je z rahlim pogrkovanjem
SSKJ²
pogrkováti -újem nedov. (á ȗ)
1. izgovarjati glas r v zadnjem delu ustne votline: rahlo pogrkuje; tam skoraj vsi pogrkujejo
2. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: hropel je in pogrkoval
    pogrkujóč -a -e:
    pogrkujoča govorica
SSKJ²
pogrmévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pogrmevati: zbudilo ga je rahlo pogrmevanje za gorami / pogrmevanje deročega hudournika
SSKJ²
pogrmévati -am nedov. (ẹ́)
1. brezoseb. v presledkih grmeti: za hribi lahno pogrmeva
2. v presledkih dajati grmenju podobne glasove: motorji bombnikov so skoraj vsak dan pogrmevali nad mestom; pren., ekspr. nesreča je pogrmevala v ozračju
SSKJ²
pogrníti in pogŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. dati, položiti pogrinjalo na kaj: pogrniti posteljo / pogrniti mizo pripraviti za serviranje hrane / pogrniti prt
● ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju
// s pokrivanjem, zakrivanjem zavarovati pred čim: hitro je pogrnil prepotene konje; pogrnila je speče otroke / pogrniti preprogo po tleh razgrniti
2. pog., ekspr. pasti1, telebniti: spotaknil se je in pogrnil; na ledeni poti je večkrat pogrnil / preh. nekaj časa se je prepiral z njim, potem ga je pa pogrnil po tleh prevrnil
3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: že drugič je pogrnil pri matematiki; bil je leto starejši od njih, ker je enkrat pogrnil
    pogŕnjen -a -o:
    s prtom pogrnjena miza; belo pogrnjena postelja; tla so pogrnjena s papirjem
    ●     sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano
SSKJ²
pogróbati -am dov. (ọ̑)
osuti: pogrobati krompir / sadike je treba pogrobati
SSKJ²
pogròm -ôma m (ȍ ó) knjiž.
1. silovit napad, naskok: bežati pred pogromom; uničevati v pogromih; okupatorjev pogrom; ekspr. krvav pogrom; pogrom sovražnikovih čet
// množično preganjanje, uničevanje: nacistični pogromi; ustaški pogromi proti Srbom; pren. vzdignili so pogrom proti tujim besedam
2. ekspr. lov1, pogon: priredili so pogrom na medvede
3. hrušč, trušč: mačka je prestrašil nenaden pogrom v hiši
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogróšen -šna -o prid. (ọ̄)
slabš. cenen, malovreden: pogrošni izdelki; kadi pogrošne cigare / brati pogrošne romane / posmehovati se pogrošni modrosti; banalne, pogrošne resnice
SSKJ²
pogrozíti -ím dov., pogrózil; pogrožèn (ī í)
zagroziti: le počakaj, mu je pogrozila; pogrozil mu je s palico, stisnjeno pestjo
SSKJ²
pogŕšati -am dov. (ȓ)
narediti kaj (bolj) grdo: ta obleka je ne polepša, ampak pogrša; z leti se je postarala in pogršala / pisatelj je realnost preveč pogršal
SSKJ²
pogrúditi -im dov. (ú ȗ)
star. zgristi, poglodati: hitro je pogrudil skorjo kruha
SSKJ²
pogruntácija -e ž (á)
pog., ekspr. domislek, zamisel: to ni njegova pogruntacija; ima nekaj izvirnih, sijajnih pogruntacij / najnovejša pogruntacija tehnike izum
SSKJ²
pogrúntati -am dov. (ú) pog.
1. izmisliti si, domisliti se: pogruntati nov način slikanja; hotel je pogruntati nekaj čisto posebnega
2. ugotoviti, spoznati: pogruntali so njegovo taktiko; šele kasneje je pogruntal, da se je zmotil / tega ni čisto pogruntal dojel, razumel
● pog., ekspr. kmalu so ga pogruntali ugotovili, kakšen je v resnici; ugotovili, kakšen namen ima
SSKJ²
pogruntávščina -e ž (ȃ)
pog., ekspr. domislek, zamisel: to je bila njena pogruntavščina / zanimiva konstrukcijska pogruntavščina
SSKJ²
pogúba -e ž (ȗ)
ekspr. kar povzroča veliko moralno ali materialno izgubo, škodo: ta dogovor je poguba za nas / ta ženska bo njegova poguba
// stanje kot posledica take izgube, škode: poguba mu grozi, preti; rešiti koga pogube / biti sebi in drugim v pogubo
● ekspr. drveti v pogubo hitro se bližati čemu slabemu
SSKJ²
pogúben -bna -o prid., pogúbnejši (ú ū)
ki ima neugoden, negativen vpliv na kaj: poguben nasvet; pogubne besede, ideje / poguben vpliv / to je bilo zanj pogubno
// ki ima zelo hude posledice: naredil je pogubno napako; pogubna zmota / pogubna bolezen bolezen, ki se konča s smrtjo
♦ med. pogubna bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in dela zasevke; maligna bula
SSKJ²
pogubítelj -a m (ȋ)
nav. ekspr. kdor koga pogubi: on je njen pogubitelj
SSKJ²
pogubíti -ím dov., pogúbil (ī í)
1. drugega za drugim izgubiti: otroci so ji pogubili vse pletilke; že več rokavic je pogubil; pri selitvi se je več stvari pogubilo / pogubil je že skoraj vse zobe
● ekspr. hotel se je neopazno pogubiti oditi
2. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen velike moralne ali materialne izgube, škode: ljubezen ga je pogubila; s svojim dejanjem ga je pogubil; zaradi pijače se bo pogubil
♦ rel. pogubiti človeka povzročiti, da je človek obsojen na večno trpljenje po smrti
3. star. ubiti, usmrtiti: pogubili so ga; dati koga pogubiti
    pogubljèn -êna -o:
    pogubljeni dežniki; bil je pogubljen
SSKJ²
pogúbljati -am nedov. (ú)
1. drugega za drugim izgubljati: kar naprej pogublja ključe; pri njih se veliko stvari pogublja / potok se tam pogublja v zemljo izginja, ponika
2. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo deležen velike moralne ali materialne izgube, škode: pijača ga pogublja; fant se zaradi nje pogublja
SSKJ²
pogubljênec -nca m (é)
ekspr. kdor je pogubljen, izgubljen: potepuhi in pogubljenci
SSKJ²
pogubljênje -a s (é)
poguba: bil mu je v pogubljenje; pahniti koga v pogubljenje
♦ rel. večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti
SSKJ²
pogubljênost -i ž (é)
ekspr. stanje, značilnost pogubljenega, izgubljenega človeka: zaveda se svoje majhnosti in pogubljenosti
SSKJ²
pogubljív -a -o prid. (ī í)
star. poguben: pogubljivi naklepi; predlog je zanj pogubljiv / zabloditi na pogubljiva pota
SSKJ²
pogúbnost -i ž (ú)
ekspr. lastnost, značilnost pogubnega: pogubnost dejanja, ravnanja
SSKJ²
pogubonôsen -sna -o prid. (ó ō)
knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj
SSKJ²
pogúgati -am tudi -ljem dov. (ū)
krajši čas gugati: valovi so kdaj pa kdaj pogugali čoln; pogugati se v naslanjaču / najmlajšega je še malo pogugala in odšla poujčkala, pozibala
SSKJ²
pogugávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. v presledkih gugati: valovi pogugavajo ladjo; veter pogugava veje; nad vrati se pogugavajo svetilke / pogugavati otroka v presledkih ujčkati, zibati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pogúglati -am in pogooglati -am [pogúglati] dov. (ȗ)
poiskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: niti poguglati se mu ni ljubilo
// krajši čas iskati informacije na spletu s tem iskalnikom: malo poguglati in preveriti po internetu
SSKJ²
pogúm -a m (ȗ)
pripravljenost storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: za tako dejanje je potreben velik pogum; občudovala je pogum, s katerim se je lotil tega / pogum mu je upadel, zrasel; to mu je dalo, ekspr. vlilo novega poguma; ni imel dovolj poguma, da bi to storil; to mu ni vzelo poguma / dobiti pogum opogumiti se; zbral je ves svoj pogum in spregovoril; ekspr. pokazal je levji pogum / lotiti se česa z velikim pogumom / elipt. le pogum / kar s pogumom, ga je spodbujal kar pogumno
// ekspr. predrznost, nesramnost: v obraz mi je lagal, kakšen pogum
● ekspr. pogum velja stvari se je treba lotiti, čeprav so videti težavne; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen
SSKJ²
pogúmen -mna -o prid., pogúmnejši (ú ū)
1. ki si upa storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: pogumen človek se tega ne bo bal; to je pogumna deklica; biti, postati pogumen / pogumni vojaki hrabri
// ki izraža, kaže pogum: pogumen korak, pogled; pogumne besede; pogumno dejanje
2. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: pogumna metafora, misel
    pogúmno prisl.:
    pogumno iti, korakati; pogumno odgovoriti; pogumno prenašati trpljenje; pogumno stopiti pred koga / le pogumno; sam.: le najpogumnejši so nadaljevali pot
SSKJ²
pogúmnež -a m (ȗ)
ekspr. pogumen človek: ta pogumnež se ničesar ne ustraši
SSKJ²
pogúmnost -i ž (ú)
lastnost pogumnega človeka: komaj je čakal priložnosti, da bi pokazal svojo pogumnost / knjiž. zbral je vso pogumnost in spregovoril ves pogum / pogumnost njegovega predloga jih je presenetila drznost
SSKJ²
pogúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
nar. zahodno zdrseti, spustiti se po zadnjici: otrok se je poguznil s peči; pren. s strmine nad cesto se je poguznilo za voz zemlje
SSKJ²
pohába -e ž (ȃ)
1. glagolnik od pohabiti: pohaba ujetnikov
2. nav. ekspr. trajna telesna okvara: njena pohaba ga ne moti
// pohabljen človek: po nesreči je ostal pohaba / kot psovka daj mi že mir, ti pohaba
SSKJ²
pohabítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pohabiti: pohabitev vojakov / nekdaj so obsojali na smrt ali na pohabitev
SSKJ²
pohábiti -im dov. (á ȃ)
povzročiti trajno telesno okvaro: hlod je padel nanj in ga pohabil; ob padcu z drevesa si je pohabil roko; pohabiti se v vojni; pren., ekspr. z razvajanjem sta otroka duševno pohabila
// knjiž., nav. ekspr. poškodovati, pokvariti: pohabiti drevo / v pretepu so pohabili skoraj vse stole
    pohábljen -a -o:
    od rojstva pohabljeni otroci; ptica s pohabljeno perutnico
SSKJ²
pohábljati -am nedov. (á)
povzročati trajno telesno okvaro: težka bolezen pohablja mnogo otrok; pren., ekspr. s svojim grobim ravnanjem otroka duševno pohablja
SSKJ²
pohábljenček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od pohabljenec: dolgotrajno zdravljenje pohabljenčkov
SSKJ²
pohábljenec -nca m (ȃ)
pohabljen človek: starci in pohabljenci; pren., ekspr. moralni pohabljenec
SSKJ²
pohábljenje -a s (ȃ)
glagolnik od pohabiti: pohabljenje otrok zaradi bolezni
SSKJ²
pohábljenka -e ž (ȃ)
pohabljena ženska: grba mlade pohabljenke
SSKJ²
pohábljenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost pohabljenega: huda pohabljenost; pren., ekspr. duševna pohabljenost
SSKJ²
pohajáč -a m (á)
nav. ekspr. postopač: trg je bil poln pohajačev; lenuhi in pohajači
SSKJ²
pohajáčka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. postopačka: ta pohajačka se še zdaj ni vrnila
SSKJ²
pohájanje -a s (ȃ)
glagolnik od pohajati: med pohajanjem po mestu je srečal znanca / pohajanje v šolo
SSKJ²
pohájati -am nedov. (ȃ)
1. bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago: denar mi že pohaja; živila so začela pohajati / starcu so pohajale moči; ko je to poslušala, ji je pohajal pogum; potrpežljivost mi je začela pohajati
2. nav. ekspr. postopati, pohajkovati: ves dan je samo pohajal; dobre volje je pohajal po mestu / pri nas ne boš pohajal
3. star. (večkrat) hoditi: ob nedeljah je pohajal v družbo; s sedmimi leti je začel pohajati v šolo
● zastar. pogosto je pohajal svoj rojstni kraj hodil, prihajal v svoj rojstni kraj; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; zastar. pohaja iz kmečke družine izvira
    pohajajóč -a -e:
    pohajajoč po mestu, je srečal prijatelja
SSKJ²
pohajkáč -a m (á)
knjiž. pohajkovač, pohajkovalec: srečeval je mlade pohajkače; težaki in pristaniški pohajkači
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pohajkováč -a m (á)
nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: na trgu je videval pohajkovače / bil je pohajkovač in lenuh
SSKJ²
pohajkoválec -lca [pohajkovau̯ca tudi pohajkovalca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: skupina nočnih pohajkovalcev / berači in pohajkovalci
SSKJ²
pohajkovánje tudi pohájkovanje -a s (ȃ; ȃ)
glagolnik od pohajkovati: naveličal se je pohajkovanja po trgovinah / ves dan samo pohajkuje
SSKJ²
pohajkováti -újem tudi pohájkovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ)
hoditi brez cilja, namena: celo popoldne je pohajkoval po mestu; vojaki so v skupinah pohajkovali ob obrežju / pohajkoval je od znanca do znanca
// nav. ekspr. lenariti: on nikoli ne pohajkuje / pohajkovati v senci
SSKJ²
póhanec -nca m (ọ́)
agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec: farma za pohance
SSKJ²
póhanje -a s (ọ́)
1. glagolnik od pohati: posoda za pohanje / za kosilo je bilo pohanje in solata
2. nar. dolenjsko flancati: skleda pohanja
SSKJ²
póhati -am nedov. (ọ́) pog.
1. cvreti, zlasti panirano živilo: pohati meso; pohati piščanca / pohati krofe
2. kaditi: pohati travo / pohati smotke
    póhan -a -o:
    pohani piščanec; pohane kruhove rezine
    ●     pog., ekspr. misliš, da ti bodo tam pohane piške v usta letele da se ti bo brez truda zelo dobro godilo
SSKJ²
pohčériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
posvojiti osebo ženskega spola: pohčerila je svojo nečakinjo
SSKJ²
pohčérjenka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki je posvojena: oženil se je s pohčerjenko znanega umetnika
SSKJ²
pohécati se -am se dov. (ẹ̑)
nižje pog. pošaliti se: čeprav se je samo malo pohecal, mu ni odpustila
SSKJ²
pohíšje -a s (ȋ)
zastar. hišna oprema: staro pohišje v gradovih
SSKJ²
pohišnína -e ž (ī)
knjiž. hišna oprema: zapustil mu je hišo z vso pohišnino
SSKJ²
pohíštven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pohištvo: pohištveni elementi / pohištveni mizar; pohištvena industrija / pohištveno okovje
♦ tekst. pohištvene tkanine tkanine, ki se uporabljajo pri blazinjenju pohištva
SSKJ²
pohíštvo -a s (ȋ)
1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro
♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo
2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina
// hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo
SSKJ²
pohitéti -ím dov., pohítel (ẹ́ í)
1. hitro iti, oditi: pohitela je domov; pohiteti nazaj, za kom; pohiteli so po zdravnika; mimo sosedove hiše je zelo pohitel
// ekspr. iti sploh: v London bo pohitel z letalom; pohiteli so mu čestitat; pren. njegova misel je večkrat pohitela v rojstni kraj
2. hitro narediti, opraviti kaj: pohiti, se že mudi; delavci so pohiteli, da so še isti dan končali; pohiteti z delom, z odgovorom; z nedoločnikom pohiteti narediti nalogo
● ekspr. vsi sošolci hodijo plesat, je pohitel fant hitro rekel, povedal
SSKJ²
pohitévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. hiteti: ves dan pohiteva po kuhinji; pohitevati iz kraja v kraj; pohitevati za kom; zelo je pohiteval, da bi prišel še pred mrakom / dnevi pohitevajo / pohitevati z delom
● knjiž. njegova ura pohiteva prehiteva
SSKJ²
pohitrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pohitriti: pohitritev nalaganja spletnih strani, prenosa podatkov, zagona računalnika; sistem za pohitritev delovanja, odzivnosti računalnika, tiskalnika / pohitritev poslovanja; pohitritev postopkov odločanja / novi procesorji in grafične kartice prinašajo občutne pohitritve zahtevnih iger; pohitritev pomnilnika, računalnika
SSKJ²
pohítriti -im dov., pohítren (ī ȋ)
1. narediti, da proces, dejavnost poteka hitreje, učinkoviteje: pohitriti delo z računalnikom; pohitriti nalaganje, prenos podatkov; pohitriti odzivnost strežnika; pohitriti tiskanje, zagon računalnika / pohitriti disk, računalnik / pohitriti vsakdanja opravila; pohitriti postopke odločanja
2. pospešiti: pohitriti korak / to zdravilo pohitri prebavo
SSKJ²
pohladíti -ím dov., pohládil; pohlajèn (ī í)
1. narediti kaj hladno, mrzlo; ohladiti: pohladiti jed / nevihta je precej pohladila ozračje
2. ekspr. pomiriti, zmanjšati: skušal je pohladiti jezo staršev
SSKJ²
pohlastáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: komaj je imel čas, da je pohlastal nekaj malega; pohlastali so že pol pečenke; pren. ognjeni zublji so pohlastali del gozda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pohlèp -épa m (ȅ ẹ́)
strastna želja prisvajati si dobrine: njegov pohlep je zelo velik; ekspr. nepotešljiv pohlep / pohlep po dobičku, slavi, zemlji; to ozemlje vzbuja pohlep sosedov / vzbudil mu je pohlep po znanju
SSKJ²
pohlépen -pna -o prid., pohlépnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: pohlepen človek; bil je pohlepen in gospodovalen / pohlepen po bogastvu, denarju / bil je pohlepen novih vtisov
// ki izraža tako željo: pohlepne oči / napravil je pohlepen požirek
    pohlépno prisl.:
    pohlepno jesti; pohlepno je strmel vanjo
SSKJ²
pohlépnež -a m (ẹ̑)
ekspr. pohlepen človek: bil je pohlepnež in brezsrčnež
SSKJ²
pohlépnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda
SSKJ²
pohléven -vna -o prid., pohlévnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven
// ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled
2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda
● ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru
3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj
4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne
    pohlévno prisl.:
    pohlevno ga gleda; pohlevno vprašati
SSKJ²
pohlévnost -i ž (ẹ́)
lastnost pohlevnega človeka: prirojena pohlevnost in potrpežljivost
SSKJ²
pohlíniti -im dov. (í ȋ)
prikazati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: pohlinil je slabost
● ekspr. pohlinil se je bolnega naredil
    pohlíniti se 
    pokazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: v njegovi prisotnosti so se malo pohlinili
SSKJ²
pohlipávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih hlipati: ves čas je sedela v kotu in pohlipavala
// v presledkih sunkovito, daveč se dihati: bolnik je stokal in pohlipaval; brezoseb. v prsih ji pohlipava
SSKJ²
pohòd -óda m (ȍ ọ́)
1. hoja večje skupine ljudi pod vodstvom na večjo razdaljo z določenim namenom: organizirati pohod; udeležiti se pohoda; vabiti na tradicionalni pohod; nočni, zimski pohod / orientacijski, rekreativni pohod; planinski pohod / spominski pohod; protestni pohod po mestu; pohod miru manifestacija za mir / Pohod po Poti ob žici množična športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945
2. potovanje večje skupine vojakov pod vodstvom s sovražnim namenom: odpraviti se na pohod proti upornikom; Napoleonov osvajalski pohod na Moskvo / križarski pohod; morilski, roparski pohod; okupatorjev požigalni pohod / bojni, vojni pohod; pren., ekspr. zmagoviti pohod znanosti
// voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo: organizirati pohod; pripraviti se na pohod; dolgi, težki pohodi; partizanski pohodi / iti na pohod; biti na pohodu
● ekspr. to je odkril na svojih pohodih po mestu sprehodih, sprehajanjih
♦ šport. orientacijski pohod
3. publ., v zvezi biti na pohodu napredovati, širiti se: slovenski jezik je bil takrat na pohodu / ta bolezen je spet na pohodu
4. zastar. obisk: odpravil se je na pohod k prijatelju
SSKJ²
pohóden -dna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pohod: pohodna disciplina / pohodna kolona / pohodna enota
2. ki je narejen tako, da se po njem lahko hodi: pohodna pločevina; pohodne plošče na pločniku; igrišče na pohodni ploščadi, strehi; pohodna površina, trata / pohodni prostor
♦ voj. pohodni bataljon v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto
SSKJ²
pohodíti -hódim dov. (ī ọ́)
1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati, uničiti: pohoditi rože, travo / pohoditi gredice / pohoditi na tleh ležeči klobuk / pohoditi z nogami / pohoditi zavoro zavreti; pohoditi plin pospešiti
// s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pohoditi črva; dvigni otroka, da ga ne bodo pohodili / ekspr. med plesom jo je večkrat pohodil ji stopil na nogo; pren., ekspr. pohodil je njeno mladost; če jim boš ugovarjal, te bodo pohodili
2. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pohodil je njeno ljubezen / pohodil je svoje poštenje in ponos
3. poteptati, steptati: pohoditi zemljo okoli sadik
4. zastar. obiskati: med počitnicami je pohodil vsako hišo, vsako veselico
● pazi, da ne boš pohodil blata stopil vanj; ekspr. pohodil je svojo obljubo prelomil
    pohójen -a -o:
    pohojena greda; trava je pohojena; pohojeno upanje
SSKJ²
pohódnica -e ž (ọ̑)
1. udeleženka pohoda: vsaka pohodnica je dobila nagelj s čestitko za dan žena; pohodniki in pohodnice
2. ženska, ki se ukvarja s hojo za rekreacijo: navdušena pohodnica; pustolovke in pohodnice
SSKJ²
pohódnik -a m (ọ̑)
kdor se ukvarja s hojo za rekreacijo: izkušen, navdušen pohodnik; med pohodniki priljubljen cilj; kolesarji, tekači in pohodniki / društvo pohodnikov; srečanje pohodnikov / rekreativni pohodnik
// udeleženec pohoda: pohodnike je v sončnem vremenu pot vodila po vinskih goricah; skupina, zbor pohodnikov z baklami; zbirališče pohodnikov na Triglav, Blegoš; avtobus z utrujenimi pohodniki / mladi pohodniki so prehodili pot Gubčeve brigade
// star. planinec, alpinist: bil je eden prvih triglavskih pohodnikov
SSKJ²
pohódniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pohodnike ali pohodništvo: pohodniški čevlji; pohodniška obutev, oprema; pohodniške palice; pohodniške poti po Sloveniji; pohodniška sekcija / pohodniški turizem
SSKJ²
pohódništvo -a s (ọ̑)
hoja za rekreacijo: ljubitelji pohodništva; sekcija za pohodništvo; kolesarjenje in pohodništvo
SSKJ²
pohójati -am nedov. (ọ́)
s hojo, stopanjem pritiskati k tlom, navzdol in pri tem povzročati poškodbe, uničevati: pohojati gobe, rastline / pohojati plin pospeševati
// s hojo, stopanjem po kom povzročati (hude) telesne poškodbe, smrt: pohojati deževnike, mravlje / kar naprej so se zaletavali vanjo in jo pohojali ji stopali na nogo / preveč poštene ljudi okolica pogosto pohoja; pohojati prepovedi
SSKJ²
pohójenec -nca m (ọ́)
ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem: kriki pohojencev
SSKJ²
pohôpati -am dov. (ȏ) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor
2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali
SSKJ²
pohôpsati -am tudi pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico
2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
SSKJ²
póhorski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na Pohorje: pohorski gozdovi / pohorski granit / legendarni Pohorski bataljon
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pohót -i ž (ọ̑)
star. pohota: pohot ga navdaja
SSKJ²
pohôta -e ž (ó)
velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote
// ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil
SSKJ²
pohôten -tna -o prid., pohôtnejši (ó ō)
ki čuti, ima veliko željo po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: pohoten moški; bila je zelo pohotna
// ki vsebuje, izraža tako željo: pohoten pogled / ekspr. pohotna roka je segla po njej
SSKJ²
pohôtnež -a m (ȏ)
ekspr. pohoten človek: bil je pijanec in pohotnež; streči željam starega pohotneža
SSKJ²
pohôtnica -e ž (ȏ)
ekspr. pohotna ženska: ne more se ločiti od tiste pohotnice
SSKJ²
pohôtnik -a m (ȏ)
ekspr. pohoten človek: ni vedela, da je tak pohotnik
SSKJ²
pohôtnost -i ž (ó)
lastnost pohotnega človeka: njegova pohotnost in lahkoživost / dejanje, storjeno iz pohotnosti
SSKJ²
pôhra in póhra -e ž (ȏ; ọ̑)
zool. manjša sladkovodna riba s temnimi lisami po telesu in tipalkami ob ustni reži, Barbus meridionalis petenyi: loviti pohre in mrene
SSKJ²
pohrbtína -e ž (í)
meso s hrbta živali, zlasti goveda in prašiča: kupiti kilogram pohrbtine
SSKJ²
pohrčávati -am nedov. (ȃ)
zastar. posmrčavati: sloneli so ob stenah in pohrčavali; pren. žaga glasno pohrčava
SSKJ²
pohŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
nekoliko hrkniti: če je otrok le pohrkal, je bila že v skrbeh; pohrkal je in začel govoriti
● ekspr. na vprašanje je samo nekaj pohrkala nerazumljivo rekla
SSKJ²
pohrkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pohrkavati: s kašljanjem in pohrkavanjem je skušal spraviti jed iz sapnika
SSKJ²
pohrkávati -am nedov. (ȃ)
večkrat hrkati: jezil se je in pohrkaval / pohrkavati pri jedi
SSKJ²
pohŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: pohrknil je in pljunil
SSKJ²
pohrkováti -újem nedov. (á ȗ)
v presledkih večkrat hrkati: govornik si gladi lase in pohrkuje
SSKJ²
pohrstévati -am nedov. (ẹ́)
večkrat hrstniti: suhe veje pohrstevajo / sneg je pohrsteval pod pasjimi šapami
SSKJ²
pohrústati -am dov. (ú)
ekspr. pojesti (kaj tršega): pohrustal je vse lešnike; s slastjo je pohrustal kolač
● ekspr. lačen je, da bi vola pohrustal zelo
SSKJ²
pohrvátiti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj hrvaško: pohrvatiti prebivalce; priseljenci so se hitro pohrvatili / pohrvatiti šolo
SSKJ²
pohrzávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih hrzati: konj je nemirno begal in pohrzaval
SSKJ²
pohudíčiti -im dov. (í ȋ)
pog., v zvezi z ga narediti napako: bal se je, da ga ne bi kje pohudičil
    pohudíčiti se ekspr.
    1. postati hudoben, zloben: po tistem dogodku se je ves pohudičil
    2. izjaloviti se: česar se loti, vse se mu pohudiči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pohudováti se -újem se dov. (á ȗ)
krajši čas biti hud, jezen: ker je niso ubogali, se je pohudovala
SSKJ²
pohújšanec -nca m (ȗ)
nav. ekspr. kdor je pohujšan: pohujševalci in pohujšanci
SSKJ²
pohújšanje -a s (ȗ)
glagolnik od pohujšati: njihove razvade so vzbujale splošno zaničevanje in pohujšanje; pohujšanje otrok / dajati pohujšanje pohujševati / bil jim je v pohujšanje
● ekspr. ne beri tega pohujšanja pohujšljive knjige, romana
SSKJ²
pohújšati -am dov. (ȗ)
v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročiti, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujšati mladino z neprimernim pisanjem; pren., ekspr. s svojim nastopom je pohujšal sodelavce
    pohújšati se zastar.
    poslabšati se: razmere so se še pohujšale
    pohújšan -a -o:
    pohujšan človek
SSKJ²
pohujševálec -lca [pohujševau̯ca tudi pohujševalca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujševalec mladine
SSKJ²
pohujševálnica -e ž (ȃ)
ekspr. kraj, kjer se kdo pohujša, pokvari: poboljševalnica je bila zanj le pohujševalnica
SSKJ²
pohujševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. v krščanskem okolju s svojim vedenjem, ravnanjem povzročati, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: pohujševati mladino; otroci se z branjem takih knjig pohujšujejo
2. ekspr. slabo vplivati, kvariti: njegovo zabavljanje je pohujševalo sodelavce
● ekspr. ljudje so se pohujševali nad njegovimi slikami zgražali
SSKJ²
pohujšljív -a -o prid. (ī í)
1. v krščanskem okolju s katerim se pohujšuje: pohujšljive knjige, slike; pohujšljivo govorjenje / ekspr. dekle je pohujšljivo in zapeljivo
2. ekspr. škodljiv, slab, neprimeren: širiti pohujšljive ideje; tvoja trditev je pohujšljiva
SSKJ²
pohujšljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujšljivci in zapeljivci deklet
SSKJ²
pohujšljívka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki (rada) pohujšuje: ne druži se s to pohujšljivko
SSKJ²
pohujšljívost -i ž (í)
v krščanskem okolju lastnost, značilnost pohujšljivega: pohujšljivost njegovih romanov / živeti v pohujšljivosti
SSKJ²
pohúliti se -im se dov. (ú ū)
knjiž. pritajiti se, sključiti se: ko zasliši korake, se pohuli za skalo / da ne bi izgubil službe, se je pohulil potuhnil, potajil
    pohúljen -a -o
    1. deležnik od pohuliti se: pohuljena hoja
    2. ekspr. neodkrit, neiskren: pohuljen človek
SSKJ²
pohvála -e ž (ā)
izrazitev hvale, priznanja: pohvala mu godi; zaslužiti pohvalo za svoje delo; javna pohvala / izreči pohvalo pohvaliti
● ekspr. skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali
// list kot dokaz hvale, priznanja: izročiti, prejeti pohvalo
SSKJ²
pohválen -lna -o prid.(ā)
1. ki izraža pohvalo, priznanje: izrekel je nekaj pohvalnih besed; pohvalno mnenje
2. vreden pohvale, priznanja: to je pohvalna lastnost; pohvalno dejanje
    pohválno prisl.:
    o njegovem delu pohvalno govorijo; delavci so pohvalno prikimavali; sam.: o njem je slišal že veliko pohvalnega
SSKJ²
pohvalíti in pohváliti -im dov. (ī á)
izraziti hvalo, priznanje: pohvaliti otroka; pohvalili so ga za njegovo prizadevnost; pred celim razredom ga je pohvalil, da lepo bere / pohvalil je njeno novo obleko / to si lepo narisal, ga je pohvalil
    pohvalíti se in pohváliti se
    z govorjenjem ali vedenjem izraziti, poudariti svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: pohvalil se je, da zna že plavati; pohvaliti se z uspehom v šoli / letos se z letino ne morejo pohvaliti
    pohváljen -a -o:
    v šoli je bil pohvaljen
SSKJ²
pohváljenec -nca m (á)
kdor je pohvaljen: uvrstil se je med pohvaljence
SSKJ²
pohválnica -e ž (ȃ)
star. pohvala, priznanje: izrekel mu je pohvalnico
// hvalnica: peti pohvalnico nevesti
SSKJ²
poidiótiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
pog., slabš. narediti, da postane kdo omejen, neumen: lagodno življenje ga ni poidiotilo; sčasoma se je v tem okolju tudi on poidiotil
SSKJ²
pòígra -e ž (ȍ-ȋ)
1. lit. posebni, zaključni prizor dramskega dela: napisati drami poigro
2. glasb. zaključni instrumentalni stavek glasbenega dela: klavirska poigra v samospevu
SSKJ²
poigrájčkati se -am se dov. (ȃ)
ekspr. poigrati se: malo se poigrajčkaj z otroki / poigrajčkati se z dekletom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poigráti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas igrati (na glasbilo): samo včasih še poigra na citre; malo poigrati na harmoniko
    poigráti se 
    1. krajši čas se udeležiti otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigrati se na dvorišču; malo se še poigraj / poigrati se z medvedkom; pren., ekspr. veter se je poigral z vejami
    2. v zvezi s s, z nehoteno premakniti kaj in s tem izraziti zadrego, vznemirjenje: poigrati se z obeskom na verižici; poigral se je z uro in jo spravil v žep
    3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: malo se je poigrala s fantom / poigral se je z vestjo
    ●     ekspr. zima se lahko še poigra in nasuje snega čeprav se zima že končuje, je lahko še sneg; publ. poigrati se z možnostmi, ki jih daje moda uporabiti jih v presenetljivih, nenavadnih kombinacijah; ekspr. usoda se je poigrala z njim doživel je nenavadne, nepričakovane stvari
SSKJ²
poigrávanje -a s (ȃ)
glagolnik od poigravati: poigravanje na kitaro / poigravanje gubic pri smehu / poigravanje rib v vodi / poigravanje z usodo ljudi
SSKJ²
poigrávati -am nedov. (ȃ)
1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati
2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu; poigravati se z obeskom
3. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden, zlasti v presledkih: okrog ust mu je poigraval nasmeh; v očeh mu je poigravala jeza
    poigrávati se 
    1. večkrat se udeleževati otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigravati se z otroki na dvorišču / medvedka se poigrava z mladičem; pren., ekspr. veter se poigrava z njegovimi lasmi
    2. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: poigrava se z zdravjem, življenjem / poigrava se z moškimi
    // biti v popolni oblasti česa: domišljija se je začela poigravati z njima / valovi se poigravajo z ladjo
    ●     ekspr. na zahodu so poigravali bliski se je bliskalo; ekspr. poigravati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. poigrava se z njegovimi trditvami samovoljno jih razlaga, neresno jih obravnava
SSKJ²
poihtévati -am nedov. (ẹ́)
v presledkih ihteti: otrok je še v spanju poihteval; pridušeno je poihtevala in si brisala solze
SSKJ²
poimenítiti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. postati ugleden, premožen: ni si mislil, da se bo tako hitro poimenitil
SSKJ²
poimenovánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od poimenovati: poimenovanje krajev, mest; rabiti isto besedo za poimenovanje več predmetov
♦ biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto
2. izraz, ime: uporabljati nova, ustaljena poimenovanja / večbesedno poimenovanje / jezikosl. žensko poimenovanje občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu
SSKJ²
poimenováti -újem dov. (á ȗ)
dati, določiti ime: kraj so tako poimenovali že pred stoletji / otroka so poimenovali po dedu; tako se je sam poimenoval / poimenovati šolo, ulico po narodnem heroju / soseda je poimenoval baraba, barabo rekel mu je
● ekspr. poimenovati s pravim imenom opisati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja
SSKJ²
poiménski -a -o prid.(ẹ̑)
narejen, sestavljen po imenih: poimenski seznam naročnikov; poslati poimensko prijavo tekmovalcev
    poiménsko prisl.:
    poimensko navajati
SSKJ²
pòimpresionístičen -čna -o prid. (ȍ-í)
nanašajoč se na poimpresionizem: poimpresionistična slikarska generacija / predstavniki poimpresionističnega slikarstva
SSKJ²
pòimpresionízem -zma m (ȍ-ī)
um. umetnostne smeri v slikarstvu med impresionizmom in kubizmom: vpliv poimpresionizma
SSKJ²
pòindustríjski -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na sodobno globalno družbo, v kateri je gospodarstvo naravnano bolj storitveno kot proizvodno: v poindustrijskih državah je večina ljudi zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih; poindustrijsko obdobje
SSKJ²
pòinfárkten -tna -o prid. (ȍ-ȃ)
med. nanašajoč se na čas po infarktu: poinfarktno zdravljenje
SSKJ²
pointilist -a [poantilíst] m (ȋ)
predstavnik pointilizma: pointilisti in fauvisti
SSKJ²
pointilističen -čna -o [poantilístičən] prid. (í)
nanašajoč se na pointilizem: slikati v pointilistični tehniki / pointilistična slika
SSKJ²
pointilizem -zma [poantilízəm] m (ī)
um. likovno izražanje z nanašanjem čiste barve na platno v obliki drobnih pik: predstavniki pointilizma; vpliv pointilizma
SSKJ²
poiskáti -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í)
1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala
2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če
a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle
b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev
3. ugotoviti, kje kdo, kaj je
a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo
b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z daljnogledom; poiskati napako
4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava
● ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči
SSKJ²
poístiti -im dov. (ī ȋ)
knjiž. imeti, šteti za isto: glasbeno temo je poistil s temo romance; mladostnik se pogostokrat poisti z literarnimi ali filmskimi junaki
SSKJ²
poistovétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od poistovetiti: poistovetenje interesov / poistovetenje bralca z junakom romana
SSKJ²
poistovétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
publ. identificirati, poenačiti: poistovetiti svoje interese z interesi skupine / poistovetiti nadarjenost s prizadevnostjo; poistovetiti se z osebami v filmu; poistovetiti se z naravo
SSKJ²
poitalijančevánje -a s (ȃ)
glagolnik od poitalijančevati: načrtno poitalijančevanje in ponemčevanje Slovencev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poitalijančeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj italijansko: poitalijančevati obmejne pokrajine / poitalijančevati slovenska imena
SSKJ²
poitalijánčiti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj italijansko: poitalijančiti prebivalstvo / to ozemlje so nasilno poitalijančili / poitalijančiti ime
    poitalijánčen -a -o:
    poitalijančeni priimki
SSKJ²
poitalijániti -im dov. (á ȃ)
poitalijančiti: poitalijaniti ime
SSKJ²
poíti -ídem dov., pošèl pošlà pošlò tudi pošló (í)
ne biti več na razpolago: prihranjeni denar mu je hitro pošel; knjiga je že pošla; zaloge hrane so kmalu pošle / starčku so počasi pošle moči; pogum mu je pošel; nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je pošla potrpežljivost
● star. ogenj mu je spet pošel ugasnil; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel
SSKJ²
poizgíniti -em tudi pozgíniti -em dov. (í ȋ)
drug za drugim izginiti: ljudje so poizginili z oken / plahost in strah sta poizginila izginila
SSKJ²
poizgubíti -ím tudi pozgubíti -ím dov., poizgúbil tudi pozgúbil (ī í)
drugega za drugim izgubiti: veliko ključev je poizgubil; rokopisi so se poizgubili
    poizgubíti se tudi pozgubíti se ekspr.
    počasi, skoraj neopazno drug za drugim oditi: otroci so se poizgubili po domovih; nekaj živine se je poizgubilo v gozd
SSKJ²
poizgúbljati -am tudi pozgúbljati -am nedov. (ú)
drugega za drugim izgubljati: otrok kar naprej poizgublja stvari
    poizgúbljati se tudi pozgúbljati se ekspr.
    počasi, skoraj neopazno drug za drugim odhajati: otroci so se poizgubljali med hišami
SSKJ²
poizkus ipd. gl. poskus ipd.
SSKJ²
poizprášati tudi poizprašáti -am dov., tudi poizprášala (á á á)
knjiž. izprašati: poizprašal jo je vse o njem
SSKJ²
poizvéd -i ž (ẹ̑)
knjiž. poizvedba: poslal ga je na poizved
SSKJ²
poizvédba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od poizvedeti: brez poizvedbe ne bi dobili teh podatkov / poslati na poizvedbe / po njegovih poizvedbah se bo to zgodilo še danes
♦ pravn. neformalno zbiranje podatkov, sporočil, ki jih potrebuje sodišče ali pristojni organ v določeni zadevi
SSKJ²
poizvédeti -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́)
1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil
2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel
SSKJ²
poizvédnica -e ž (ẹ̑)
ptt poštni obrazec, ki ga izpolni prejemnik za poizvedovanje o izgubljeni pošiljki: čeprav je oddala poizvednico, njenega pisma niso našli
SSKJ²
poizvedoválec tudi pozvedoválec -lca [poizvedovau̯ca; pozvedovalca] m (ȃ)
kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega
SSKJ²
poizvedoválen tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov
SSKJ²
poizvedovánje tudi pozvedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od poizvedovati: odpraviti se na poizvedovanje; ustno poizvedovanje
SSKJ²
poizvedováti -újem tudi pozvedováti -újem nedov. (á ȗ)
z večkratnim spraševanjem ugotavljati, odkrivati: poizvedoval je med znanci, če so ga videli; pri njem so poizvedovali po vremenu / že spet poizvedujejo za njim ga iščejo
    poizvedujóč tudi pozvedujóč -a -e:
    prišli so v vas, poizvedujoč za tatovi; prisl.: poizvedujoče ga je pogledala
SSKJ²
pôj1 prisl. (ó)
nar. gorenjsko potem1: poj se spet vidiva / poj ima pa sosed prav
SSKJ²
pòj2 -te medm. (ȍ)
nav. mn. in dv., knjiž. pojdi: pojte, gremo od tod / pojte no, saj ne mislite resno; pojte, pojte, vina mi ne boste branili
SSKJ²
pója -e ž (ọ́)
star. gonjenje, pojanje: poja krav
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pojáčati -am dov. (ā)
knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z redno telovadbo se telo pojača / pojačati nadzor na cestah
SSKJ²
pojáčenje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pojačiti: pojačenje mišic
2. knjiž. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poveljnik je prosil za pojačenje
SSKJ²
pojačeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. krepiti, večati1: pojačevati glas; grmenje se je pojačevalo
SSKJ²
pojáčiti -im dov. (ā ȃ)
star. utrditi, okrepiti, povečati: pojačiti mišice s telovadbo / pojačiti glas v radijskem sprejemniku / propagandno dejavnost je treba pojačiti
SSKJ²
pojáhati -am tudi -jášem dov. (ā)
1. začeti jahati: osedlali so konje in pojahali / pojahati do gozda, čez polje odjahati
2. vulg. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos s kom: pojahal jo je
● pog. ubogali bodo, ali jih bo pa hudič, vrag pojahal ali pa bodo čutili zelo neprijetne, hude posledice; pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal bomo vsi propadli
SSKJ²
pojálnik -a [tudi pojau̯nik] m (ȃ)
bot. rastlina zajedavka z raznobarvnimi cveti v socvetju, Orobanche: kaduljin, mali pojalnik
SSKJ²
pójanje -a s (ọ́)
glagolnik od pojati: pojanje otrok po dvorišču / pojanje krav
SSKJ²
pojasnílen -lna -o prid. (ȋ)
ki kaj pojasni, pojasnjuje: pojasnilne opombe / podatek ima samo pojasnilno vrednost
SSKJ²
pojasnílo -a s (í)
kar kaj pojasnjuje: v tem dejstvu lahko iščemo pojasnilo za njegov uspeh / pojasnilo, da tako pač mora biti, ga ni zadovoljilo; dobiti, zahtevati pojasnilo od koga; napisati pojasnilo / dati pojasnilo / v pojasnilo naj dodam, da smo bili samo trije / stavek ima preveč pojasnil
// jezikosl., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti:
SSKJ²
pojasnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pojasniti: prizadevati si za pojasnitev nesporazuma / v pojasnitev še nekaj podatkov
SSKJ²
pojásniti -im in pojasníti -ím dov., pojásnil (ā ȃ; ī í)
1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil
// narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z govorjenjem, mimiko pojasniti / na kratko mu je pojasnil, kako je bilo
2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dejstva bodo najbolje pojasnila našo odločitev / ni si znal pojasniti tesnobnega občutka / pojasniti svoje stališče do svetovnih problemov
    pojásnjen -a -o:
    problem še ni zadovoljivo pojasnjen
SSKJ²
pojasnjeválec -lca [pojasnjevau̯ca tudi pojasnjevalca] m (ȃ)
kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje
SSKJ²
pojasnjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pojasnjevanje: pojasnjevalni postopek / pojasnjevalni napisi; pojasnjevalna risba
♦ jezikosl. pojasnjevalni veznik vzročni priredni veznik za pojasnjevanje prej povedanega
    pojasnjeválno prisl.:
    o gostovanju so časopisi pisali pojasnjevalno, ne pa ocenjevalno
SSKJ²
pojasnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pojasnjevati: pojasnjevanje nejasnih vprašanj / pojasnjevanje odločitve / njegovo pojasnjevanje je neverjetno
SSKJ²
pojasnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: pojasnjevati učencem nove pojme / vsako sliko pojasnjuje kratek tekst
// delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z rokami je pojasnjeval tujcu, naj hitro odide / pojasnjeval jim je, da tega ni storil on / na zahtevo bralca uredništvo pojasnjuje, da gre za pomoto
2. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo pojasnjuje njegov nenadni odhod / pojasnjevati razmerje do življenja
♦ jezikosl. odvisniki pojasnjujejo nadredne stavke
SSKJ²
pojasnjív -a -o prid. (ī í)
knjiž. pojasnljiv: pojasnjiv pojav
SSKJ²
pojasnljív -a -o prid. (ī í)
ki se da pojasniti: pojasnljiv pojav; to ni pojasnljivo
SSKJ²
pojáta -e ž (ȃ)
1. nar. pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: zapeljati voz v pojato
2. star. koliba, koča: med nevihto so se zatekli v pojato sredi polja / stražarska pojata
SSKJ²
pojátev -tve ž (ȃ)
glagolnik od pojati: prva pojatev pri psici
SSKJ²
pójati -am nedov. (ọ́)
nar. goniti, poditi: pes poja mačko / nikar ne pojaj živali, saj je ves dan delala / v slabem vremenu poja ljudi okrog; pojajo ga kot divjo zver / otroci se pojajo po dvorišču
    pójati se navadno v zvezi s krava, psica
    kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: krava, psica se poja
    ●     nizko vse noči se poja z mladimi moškimi se spolno izživlja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pojàv1 -áva m (ȁ á)
1. kar se kaže in je čutno zaznavno: opisati, razčleniti pojav; pogostnost pojava; preprečiti širjenje kakega pojava; predmeti, pojavi in pojmi / bolezenski, starostni pojavi; naravni pojavi / družbeni, jezikovni, kulturni pojav / narod in razred sta zgodovinska pojava
2. navadno z rodilnikom izraža obstajanje česa: pojav fašizma, migracij; dvoličnost je pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki
3. glagolnik od pojaviti se: pojav sovražnikovih enot; pojav letala na nebu / obdobje pred Prešernovim pojavom v slovenski literaturi / nenaden, silovit pojav bolezni
♦ elektr. kožni pojav povečana gostota toka na površini vodnika; jezikosl. glasovni pojavi spremembe, prilagoditve glasov
SSKJ²
pójav2 -a -o prid. (ọ́)
navadno v zvezi s krava, psica ki se goni: pojava krava, psica / glas pojavega jelena
SSKJ²
pojáva -e ž (ȃ)
1. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: biti klavrna, simpatična pojava / ta umetnik je izvirna človeška pojava / to ti je pojava
// podoba, videz, zunanjost: njegova pojava vzbuja aristokratski vtis; v njeni pojavi je nekaj človeško toplega / nasprotje med njegovo pojavo in strahopetnostjo postavo, telesom
2. knjiž. pojavitev, pojav1: opisati pojavo bolezni pri živalih
SSKJ²
pojáven -vna -o prid. (á ā)
1. nanašajoč se na pojav: pojavni vzroki; spoznati predmete po njihovi pojavni strani / publ. birokratska miselnost se kaže v različnih pojavnih oblikah na različne načine, različno
2. ki se kaže in je čutno zaznaven: pojavni svet
SSKJ²
pójavica -e ž (ọ́)
1. knjiž. nagnjenje za parjenje: žival je v obdobju pojavice
2. zastar. dež z vetrom: pojavica šiba vrhove dreves / deževne pojavice
SSKJ²
pojavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pojaviti se: pojavitev sovražnika za hrbtom jih je presenetila / pojavitev letal nad mestom / pojavitev zemlje na obzorju / ob pojavitvi predsednika so vsi vstali / pojavitev gripe
SSKJ²
pojáviti se -im se dov. (á ȃ)
1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času: na tržišču se je pojavil nov izdelek; v gozdovih so se pojavili volkovi; kjerkoli se pojavi, povsod so ga veseli kamor pride / na trgu so se pojavili novi izdelki / v tovarni so se pojavili tatovi, ki jih dolgo niso mogli odkriti so bili / v dvajsetih letih 19. stoletja se je pojavil Prešeren začel ustvarjati, objavljati; v pesmi se ta beseda pojavi petkrat je zapisana, navzoča; v tisku so se pojavile ostre kritike bile objavljene, so izšle
// s prihodom na določeno mesto, področje postati viden, zaznaven: na nebu se je pojavilo jutranje sonce; na radarju se je pojavila podmornica / na pragu se je pojavil neznanec / na obzorju se je pojavilo kopno
2. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: bolezen se je pojavila nenadoma; življenje se je pojavilo pred milijoni let / pojavile so se nove ideje, težave / publ.: zaradi nepravilne drže so se pojavile okvare so nastale; pojavila se je druga svetovna vojna začela se je / ob teh besedah so se mu na čelu pojavile gube / publ. na naših odrih se je v zadnjem desetletju pojavilo nekaj dobrih komedij so jih igrali, uprizorili
SSKJ²
pojávljanje -a s (á)
glagolnik od pojavljati se: pogosto pojavljanje sovražnika v okolici bunkerja jih je vznemirjalo / pojavljanje novih umetniških smeri
SSKJ²
pojávljati se -am se nedov. (á)
1. navadno s prislovnim določilom izraža (večkratno) navzočnost v prostoru ali času: beseda se pojavlja v različnih zvezah; ta priimek se na Slovenskem pogosto pojavlja / na trgu se pojavljajo vedno boljši izdelki / ta bolezen se pogosto pojavlja; v tisti dobi se je že začelo pojavljati močno delavsko gibanje / v tisku so se pojavljale ugodne in neugodne kritike so bile objavljane, so izhajale; v istem času se začnejo na renesančnih slikah pojavljati novi motivi
// s prihajanjem na določeno mesto, področje (večkrat) postajati viden, zaznaven: sonce se je pojavljalo na nebu vedno bolj pozno / na zaslonu so se pojavljali znani igralci / med oblaki se je pojavljala luna in spet izginjala
2. nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: gripozna obolenja se pojavljajo nenadoma / na obrazu so se pojavljali izpuščaji / pojavljale so se vznemirljive govorice / publ. pojavlja se potreba po reformi / ob takih mislih se ji je na obrazu pojavljal nasmeh
    pojavljajóč se -a -e:
    pojavljajoč se v kratkih presledkih
SSKJ²
pojávljenje -a s (ȃ)
knjiž. pojavitev, pojav1: pojavljenje vojakov na cestah ni nikogar presenetilo
SSKJ²
pojávnica -e ž (ȃ)
jezikosl. osnovna enota besedila v korpusu, navadno beseda ali ločilo: število pojavnic v korpusu; iskanje po pojavnicah in lemah
SSKJ²
pojávnost -i ž (á)
lastnost, značilnost pojavnega: dojemati svet po njegovi pojavnosti; tega slikarja zanima plastična pojavnost predmeta / opisati zunanjo pojavnost česa podobo, videz, zunanjost; publ. idejne in slogovne pojavnosti romana značilnosti
// kar se pojavlja, obstaja na čutno zaznaven način: metafizika že vnaprej osmišlja celotno pojavnost; ta pojav je del širše pojavnosti
SSKJ²
pôjčkati -am nedov. (ȏ)
otr. peti2: fantek si tiho pojčka
SSKJ²
pójdi -te in -íte medm. (ọ̄; ọ̄ ȋ)
1. izraža ukaz, spodbudo: pojdi, greva; pojdite, bova kaj spila
2. izraža začudenje, zavrnitev: pojdi, da ga res ne poznaš; pojdite no s temi kartami; pojdi, pojdi, tako se res ne mudi; prim. iti
SSKJ²
pojdóč prisl. (ọ̄)
nar. vzhodno gredoč, spotoma: pojdoč so prepevali; prim. iti
SSKJ²
pojecljávati -am nedov. (ȃ)
nekoliko jecljati: otrok pojecljava
SSKJ²
pojédati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat v veliki količini jesti: pojedati in popivati
2. spravljati hrano, jed v želodec: h kosilu so hodili prvi in pojedali vse najboljše
3. drugo za drugim uporabljati, imeti za hrano, jed: dolgo niso ugotovili, kdo (jim) pojeda klobase / ptiči pojedajo mrčes se hranijo z mrčesom
4. ekspr. porabljati, zmanjševati: davki, visoke obresti jim pojedajo zaslužek
5. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrbi mu pojedajo srce; zaradi teh očitkov se je dolgo pojedal
SSKJ²
pojédež -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojedež
SSKJ²
pojédina -e ž (ẹ̄)
prireditev, na kateri se postreže z veliko različnimi, dobrimi jedmi in pijačami: pripraviti, prirediti pojedino; povabiti koga na pojedino; slovesna, svatbena pojedina; pojedina po končani žetvi
// jedi in pijače za tako prireditev: ostanki pojedine
SSKJ²
pojedúh -a m (ū)
slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojeduh / kot psovka ali še nimaš zadosti, pojeduh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pojeklenéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: armada je v bojih pojeklenela
SSKJ²
pojekleníti -ím dov., pojeklénil (ī í)
knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: taka preizkušnja ga je pojeklenila
// okrepiti, utrditi: pojeklenil je svojo voljo
SSKJ²
pójem -jma m (ọ́)
1. miselna tvorba, določena z bistvenimi lastnostmi, značilnostmi konkretnega ali abstraktnega predmeta, predmetov: definirati kak pojem; ta dva pojma je treba ločevati; jezikoslovni, marksistični pojmi; osnovni, sorodni pojmi; lepo je relativen pojem; pojem časti, hiše, vojne; najti primerno besedo, izraz za kak pojem; narod kot ekonomski, kulturni, zgodovinski pojem; predstave in pojmi / omejiti, razširiti pojem njegov obseg; publ. razčistiti kak pojem njegov obseg, vsebino / obseg, vsebina pojma
// kar se da določiti, spoznati zlasti z umom: svoboda ni predmet, ampak pojem
2. knjiž. izraz, beseda2: posloveniti tuje pojme; slovar strokovnih pojmov
3. s prilastkom predstava, podoba: natančnejši pojem o tej zgodovinski osebnosti si je ustvaril šele pozneje; ekspr. o Kitajski so imeli ljudje zelo čudne, meglene pojme
4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom, v zvezi z za izraža omejenost na ocenjevanje, vrednotenje, kot jo določa prilastek: za slovenske, naše pojme slaba hrana / ekspr. to za moje pojme sploh ni avto / to je za današnje pojme poceni
5. ekspr., v povedni rabi kar ima zaželeno lastnost, značilnost v zelo veliki meri, stopnji: ta knjiga, ta umetnik je v slovenski kulturi pojem; nova letala so kmalu postala pojem / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom: njihovi izdelki so pojem kvalitete, za kvaliteto so zelo kvalitetni; postal je pojem nogometnega igralca dober nogometni igralec; on je eden od pojmov sodobnega gledališča eden od najznačilnejših, najboljših predstavnikov
● ekspr. nima pojma o avtomobilih skoraj nič ne ve o njih; ekspr. o vsem tem seveda pojma ni imel, zato je samo začudeno gledal ni nič vedel, mu ni bilo nič znano; pog. nimaš pojma, kako lepo je bilo zelo lepo je bilo; pog. nimam pojma, kdo bi mogel priti ob taki uri ne morem si predstavljati, ne vem; pri učni uri so obravnavali pojem samostalnika bistvene lastnosti, značilnosti; spoznati osnovne pojme matematike osnovna dejstva, zakone, izraze; o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; evfem. o poštenosti ima meglene pojme ni (preveč) pošten; publ. vloga te organizacije je še nerazčiščen pojem njena vloga je še nejasna; ekspr. čast mu ni prazen pojem veliko da na svojo čast; ravna, vede se zelo častno; ekspr. kmalu je zelo raztegljiv, širok pojem se lahko razume zelo različno; evropski strateški pojmi so v teh džunglah brez vrednosti načela, pravila; ekspr. letalo je zelo zmanjšalo pojem daljave zaradi poletov z letali se zdijo daljave manjše
♦ filoz. nadrejeni pojem v odnosu do pojma, katerega vsebuje; podrejeni pojem v odnosu do pojma, v katerem je vsebovan; rodovni pojem ki obsega določene vrstne pojme; vrstni pojem ki se nanaša na ožje določeno vrsto predmetov z enakimi lastnostmi
SSKJ²
pojemálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki pojema: pojemalno gibanje / pojemalna sila
SSKJ²
pojémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pojemati: pojemanje temperature / pojemanje telesnih moči; pojemanje volje
SSKJ²
pojémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑)
izraža približevanje koncu
a) obstajanja: dež je že pojemal; hrup na cesti pojema; vročina bo vsak čas začela pojemati / bolečina proti jutru pojema / epidemija gripe že pojema / ogenj, sveča pojema ugaša
b) stanja, razpoloženja: bojevitost je že pojemala; njegova jeza še ne pojema
// biti v vedno manjši
c) količini: premoženje pojema; pojemala so živila in denar / množina blaga pojema / dnevi so začeli pojemati se krajšati
č) stopnji: moči so mu pojemale / glas ji pojema / hitrost pojema enakomerno
● ekspr. kar pojema od žalosti hira
    pojemajóč -a -e:
    s pojemajočimi močmi se je dvignil; govoril je s pojemajočo sapo; pojemajoče zanimanje; prisl.: vedno bolj pojemajoče je govoril
    ♦     glasb. pojemajoče označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja diminuendo
SSKJ²
pojémek -mka m (ẹ̑)
fiz. zmanjšanje hitrosti na časovno enoto: izračunati povprečni pojemek; pospešek in pojemek raket / pojemek hitrosti
SSKJ²
pojénjati -am dov. (ẹ̄)
ponehati, nehati1: nevihta je že pojenjala; ko bo veter pojenjal, bodo šli na sprehod / bolečine so pojenjale / njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo
SSKJ²
pojenjávati -am nedov. (ȃ)
star. ponehavati, nehavati: mraz pojenjava; proti večeru je streljanje pojenjavalo / njena vnema prav zdaj pojenjava popušča
SSKJ²
pojenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. ponehavati, nehavati: vihar pojenjuje / ogenj v peči že pojenjuje
SSKJ²
pojésti -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojêjo; pojêj in pojèj pojêjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́)
1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel
// spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate
2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib
3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste
// ekspr. porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija
● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
    pojéden -a -o:
    napol pojedena žemlja
SSKJ²
pójeta -e ž (ọ̑)
nar. prekmursko pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: skozi pojeto je stekel za hišo
SSKJ²
pojèzd -ézda m (ȅ ẹ́) star.
1. ježa1: biti utrujen od dolgega pojezda; popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka
2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd
♦ zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke
SSKJ²
pojézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
začeti jezditi: osedlal je konja in pojezdil / pojezditi na sprehod, v boj odjezditi
● star. pozimi me je pojezdila pljučnica sem zbolel za pljučnico
SSKJ²
pojézerje tudi pojezérje tudi pojezêrje -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
geogr. obsežnejše območje z več jezeri: severnejši del nižavja je pojezerje / Pomorjansko pojezerje
SSKJ²
pojezíti -ím dov., pojézil (ī í)
nekoliko razjeziti: pojezilo jo je, da tako govori o njem
    pojezíti se 
    krajši čas se jeziti: pojezil se je na njihovo malomarnost
SSKJ²
pojílo -a s (í) knjiž.
1. nav. ekspr. napitek, pijača: jedila in pojila
2. napajališče: živina se je vračala s pojila
♦ agr. plitva posoda za napajanje ptic, perutnine
SSKJ²
pojíti -ím nedov. (ī í)
knjiž. napajati: pojiti konje / pojili so ga z vinom / pojiti dušo z lepotami narave / dež poji rastlinje / kri borcev je pojila našo zemljo
● knjiž., ekspr. hrepenenje poji njegovo poezijo se izraža, kaže v njegovi poeziji
    pojíti se ekspr.
    zajemati, dobivati iz česa: slovenska sodobna poezija se poji iz nekaj osrednjih vrelcev
    // naslajati se, uživati: pojiti se ob glasovih mandoline
SSKJ²
pójmiti -im nedov. in dov. (ọ́ ọ̑)
1. knjiž. logično si razlagati, razumeti: ni mogel pojmiti, da so se sicer narodno zavedni ljudje med seboj pogovarjali nemško / z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti
// ekspr. misliti si, predstavljati si: ali sploh pojmite, kaj nam to pomeni / še od daleč ne pojmijo, kaj je vojna
2. zastar. dojemati, razumeti: nihče ni pojmil, tako je bilo zapleteno / ker ga ni pojmil, je še enkrat vprašal
● knjiž. otroci resničnosti ne pojmijo, zato jim je fantastika bližja je ne spoznavajo, dojemajo s pojmi; star. svojo dolžnost je pojmil drugače pojmoval
SSKJ²
pojmljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva
● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo
♦ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pojmovánje -a s (ȃ)
kar izraža, kaže, kako se kaj pojmuje: to pojmovanje je zelo razširjeno; ostanki predkrščanskih pojmovanj; dokazovati zmotnost pojmovanja, da je življenje nesmisel / po tradicionalnem pojmovanju je bilo kaj takega sramota
// glagolnik od pojmovati: pojmovanje takega dejanja kot nasilja je razumljivo; pojmovanje hiše je pri nas drugačno kot v orientalskem okolju; moderno pojmovanje zgodovine / rezultat nepravilnega pojmovanja je napačna sodba
SSKJ²
pojmováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: ta izraz, to pooblastilo pojmujejo drugače; lepoto pojmujejo ljudje različno; hotel je povedati, kako on pojmuje življenje in svobodo / ta arhitekt pojmuje stavbo še precej tradicionalno
// publ., v zvezi s kot imeti za, šteti za: tako dejanje pojmujejo kot nasilje, kot nečastno; to se more pojmovati kot priznanje
2. zastar. dojemati, razumeti: takega pesnika so mogli pojmovati samo redki sodobniki; kdor pojmuje veličino življenja, pojmuje tudi veličino smrti / fant je pojmoval lahko, zato je pri učenju hitro napredoval
● publ. kaj pojmujete pod tem izrazom kaj vam ta izraz pomeni, izraža
    pojmován -a -o:
    demokratično pojmovani centralizem; zgodovina je v drami pojmovana zelo osebno
SSKJ²
pojmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na pojem: pojmovna vsebina / pojmovni svet kmeta; pojmovna zmeda / pojmovna opredelitev česa; pojmovno mišljenje / jezik tega pesnika postaja vedno bolj nenazoren, pojmoven
♦ arheol. pojmovna pisava pisava, sestavljena iz ideogramov; jezikosl. pojmovni samostalniki
    pojmôvno prisl.:
    izraziti kaj pojmovno; pojmovno določen
SSKJ²
pojmôvnik -a m (ō)
jezikosl. zbirka strokovnih izrazov, opisanih s stališča pojmov, ki jih označujejo: izdati pojmovnik / Pojmovnik poslovne informatike
● knjiž. naveličanost, utrujenost, melanholija ne sodijo v njegov pojmovnik pojmovni svet
SSKJ²
pojmôvnost -i ž (ō)
lastnost, značilnost pojmovnega: pojmovnost filozofskega mišljenja, predmeta; nazornost in pojmovnost
// kar je pojmovno: iz bližine teh pojmov je treba odmisliti vsako drugo pojmovnost; beseda je vez med stvarnostjo in pojmovnostjo / to je abstraktna pojmovnost
SSKJ²
pojóčnost -i ž (ọ́)
pevnost, spevnost: pojočnost melodije / pojočnost njegove govorice
SSKJ²
pojókati tudi pojokáti -am, in pojókati tudi pojokáti -jóčem dov., pojókajte tudi pojokájte in pojóčite (ọ́ á ọ́)
krajši čas jokati: otrok je pojokal, ker ni smel v kino, vendar ni nič pomagalo / malo, nekoliko pojokati / kako ste neusmiljeni, je pojokala / ekspr. včasih je pojokala za izgubljeno srečo / ekspr. pojokala je nad svojo usodo potožila, potarnala
SSKJ²
pojokávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih jokati: ženska je tiho pojokavala / kako se je moglo to zgoditi, je pojokavala jokajoč govorila / ekspr. pojokavati za starimi časi žalovati
SSKJ²
pojókcati -am dov. (ọ̑)
otr. pojokati: ob materinem odhodu je komaj pojokcal
SSKJ²
pojúditi -im dov. (ú ȗ)
slabš. narediti, povzročiti, da postane kdo stiskač, oderuh: kupčija ga je pojudila; z leti se je pojudil
SSKJ²
pojútranjem prisl. (ȗ)
star. pojutrišnjem: pridem jutri ali pojutranjem
SSKJ²
pojútrišnjem prisl. (ȗ)
drugega dne po današnjem dnevu: jutri bo svatba, pojutrišnjem se odpeljeta; čakal ga bom pojutrišnjem zjutraj
SSKJ²
pojútrišnji -a -e prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu: pojutrišnji dan / veselili so se pojutrišnjega izleta
2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: razmišljati o pojutrišnjih razmerah v državi
SSKJ²
pojútrnjem prisl. (ȗ)
star. pojutrišnjem: vrnem se pojutrnjem
SSKJ²
pojúžinati -am dov. (ú)
nar. pojesti kosilo; pokositi1: mudilo se mu je, da je komaj utegnil pojužinati
// pomalicati: pojužinala sta meso in kruh
SSKJ²
pòk1 tudi pók póka m (ȍ ọ́; ọ̑)
1. kratek, močen glas: slišati je bilo pok; pok strela / pasti na tla z glasnim pokom
2. glagolnik od počiti: to je povzročilo pok kosti / pok z bičem / veliki pok eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa
SSKJ²
pòk2 medm. (ȍ)
posnema glas pri udarcu, prelomu, strelu: pok, je naredilo, ko je ustrelil; potrkala je na vrata: pok, pok
SSKJ²
póka -e ž (ọ́)
star. razpoka: poka v posodi, zidu
♦ alp. ozka razpoka v skalovju
SSKJ²
pokadíti -ím dov., pokádil (ȋ í)
1. kaditi do konca: pokaditi pipo / potrpi, da pokadim; ko pokadim, bom prišel / pokaditi cigareto do konca
// s kajenjem porabiti: vsak dan pokadi dvajset cigaret
2. povzročiti, da se naredi, razširi dim: v vinogradu so pokadili / v krščanskem okolju: za božič so pokadili po vseh sobah; pokadili so in pokropili
3. ekspr., z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: pokadil ji je z lepimi besedami; zelo mu je znal pokaditi
● ekspr. mu bom že pokadil, da bo pomnil kaznoval ga bom; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se; ekspr. nepričakovano je pokadil za njim ustrelil; ekspr. pokadili bomo za teboj zelo bomo zadovoljni, ko boš odšel; ekspr. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim zelo hitro
♦ etn. pokaditi bolnega otroka s pasjo dlako po ljudskem verovanju obdati ga z dimom pasje dlake za ozdravitev
    pokadíti se 
    pojaviti se, razširiti se v zraku: čakal je, kdaj se bo pokadil dim; iz kučme se je pokadil prah; brezoseb.: iz dimnika, peči se je pokadilo; ekspr. kar pokadilo se je s tal
    ●     ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet
    // narediti, oddati:
    a) dim: drva so se pokadila, nato pa zagorela
    b) hlape: kislina se je pokadila
    pokajèn -êna -o:
    pokajena cigareta; veliko pokajenega tobaka
SSKJ²
pokáj prisl. (ā) star.
1. zakaj1: pokaj še čakaš
2. čemu: pokaj živeti; prim. kaj3
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokákati -am dov. (ā)
otr. z iztrebljanjem umazati: pokakati pleničke; otrok se je ves pokakal
    pokákati se 
    iztrebiti se: pokakati se dvakrat na dan; pokakati se v hlačke / pokaka se že v kahlico opravi veliko potrebo
    ●     ekspr. pokakam se na tako umetnost ne cenim, ne upoštevam je
SSKJ²
pokál -a m (ȃ)
lepo oblikovana posoda kot priznanje za zmago navadno na športnem tekmovanju: izročiti zmagovalcu pokal
// publ. pokalno tekmovanje: evropski pokal v nogometu
● star. natočiti pokal bokal; publ. moštvo je tudi tokrat odneslo pokal zmagalo
SSKJ²
pokálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pokal: pokalna oblika
♦ šport. pokalno tekmovanje tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo
SSKJ²
pokálen2 -lna -o prid. (ȃ)
kem., v zvezah: pokalni plin plinasta zmes dveh delov vodika in enega dela kisika; pokalna kislina organska kislina, katere soli se z nekaterimi kovinami uporabljajo kot inicialna razstreliva
SSKJ²
pókalica -e ž (ọ́)
1. igrača iz bezgove veje za pokanje: otrok je ustrelil s pokalico
● slabš. s tole pokalico ne boš nič opravil slabo puško
2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti pokalico
♦ bot. pokalica travniška rastlina z napihnjeno čašo in belkastimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Silene vulgaris; zool. pokalice hrošči, ki se z glasnim pokom poženejo v zrak, Elateridae
SSKJ²
pókanje -a s (ọ́)
glagolnik od pókati: pokanje gorečih drv / pokanje pušk, topov / pokanje ledu
SSKJ²
pokápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
s kapanjem nanesti: jed pokapamo še z maslom; pokapati ribe z limoninim sokom
// umazati s kapljami: obleko je pokapal s krvjo; pokapal si je hlače; ekspr. ves si se pokapal
    pokápan -a -o:
    z voskom pokapana miza
SSKJ²
pokápati2 -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. pokopavati: na tem pokopališču ne pokapajo več
SSKJ²
pokapljáti -ám dov. (á ȃ)
pokapati1: pokapljati jed z limoninim sokom
SSKJ²
pokárati -am dov. (ā)
knjiž. opomniti, ošteti: pokarati otroka; ostro ga je pokaral
SSKJ²
pokasírati -am dov. (ȋ)
pog. sprejeti denar za prodano blago: pri tej mizi natakar še ni pokasiral
// dobiti, prejeti: za svoj nastop je pevec precej pokasiral / gleda, da čim več pokasira
SSKJ²
pokášljati -am dov. (ȃ)
krajši čas kašljati: hodil je po gozdu ter tu in tam pokašljal
// zakašljati: malo pokašlja in reče / pokašljala je, češ naj neha govoriti
    pokášljati se pog., ekspr.
    ne ceniti, ne upoštevati: pokašljam se na tako družbo; pokašlja se na naše mnenje
SSKJ²
pokašljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pokašljevati: začelo se je s pokašljevanjem in zbadanjem v prsih / suho pokašljevanje pogrebcev
SSKJ²
pokašljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. v presledkih (rahlo) kašljati: pokašljeval je in stokal; pokašljevala je vso zimo / suho pokašljuje ne da bi izkašljeval / v zadregi je pokašljeval
2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel pokašljevati
    pokašljeváje :
    pokašljevaje se je slačil
    pokašljujóč -a -e:
    pokašljujoči bolniki
SSKJ²
pókati1 -am nedov. (ọ́ ọ̑)
1. dajati kratke, močne glasove: goreča polena so pokala; suhe vejice so pokale pod nogami; brezoseb. v peči je pokalo / streli so pokali / puške so pokale streli iz pušk
// povzročati kratke, močne glasove: pokati s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki: pokati z bičem
// ekspr. streljati: lovci pokajo; pokati gamse; pokati na divjad; pokati s topovi
2. dobivati razpoke, špranje: deske pokajo; led je začel pokati; skale, šipe pokajo; ustnice pokajo zaradi vetra; zemlja poka od suše / šivi na hlačah že pokajo; pren., knjiž. stara zgradba tlačanstva je začela pokati
3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: pokati od jeze, smeha, zavisti, zdravja
● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. tudi v tem delu dežele so začele pokati puške se je začela vstaja, oborožen spopad; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil
    pokajóč -a -e:
    odpeljal se je, pokajoč z bičem; pokajoč les; pokajoče veje
SSKJ²
pôkati2 -am nedov. (ȏ)
pog. pripravljati kovček, prtljago: že nekaj dni poka / kmalu se bodo selili, že pokajo
SSKJ²
pokatoličániti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj katoliško: na silo so jih pokatoličanili; moral se je pokatoličaniti
SSKJ²
pokatoličeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj katoliško: pokatoličevati protestante
SSKJ²
pokatrániti -im dov. (ā ȃ)
teh. prepojiti, premazati s katranom: pokatraniti les
    pokatránjen -a -o:
    pokatranjeno platno
SSKJ²
pókavec tudi pókovec -vca m (ọ́)
ekspr. nedorasel fant: ko sem bil še pokavec, sem večkrat spremljal očeta v mesto; ravna z menoj kakor s kakim pokavcem / vse bi storila za svoje pokavce otroke
♦ bot. mnogosemenski suhi plod, ki zrel razpade v več enosemenskih plodičev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokàz -áza m (ȁ á)
zastar. glagolnik od pokazati: po pokazu dokumenta so mu verjeli / s pokazi na posamezne primere jih ni prepričal / pokaz delovanja naprave nazoren prikaz, demonstracija / v uniformi je hodil po mestu vsem ljudem v pokaz da so ga lahko videli vsi ljudje
● zastar. ta model je slab pokaz prikaz, pripomoček; zastar. dati komu pesmi v pokaz pokazati mu jih, navadno, da jih oceni; zastar. pomočnik je z delom na pokaz moral dokazati svoje sposobnosti za mojstrstvo z delom pred komisijo, ki je ocenila narejeni izdelek
SSKJ²
pokazátelj -a m (ȃ)
publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: pokazatelji razvoja kmetijstva; prim. kazalec, kazalnik
SSKJ²
pokázati tudi pokazáti -kážem dov. (á á á)
1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr. pokaži mi človeka, ki to zmore povej mi zanj
2. navadno s prislovnim določilom usmeriti pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: priča je pokazala zadnjega v vrsti; pokazati proti hiši, na spečega; pokazati kaj z očmi, z roko / kot ukaz psu pokaži
// usmeriti koga kam z določenim namenom, zahtevo, navadno z roko: pokazal mu je k naslanjaču; molče mu je pokazal naprej v drugo sobo / sédi, mi je prijazno pokazal stol / pokazati tujcu bližnjico, pot; pren., knjiž. pokazati narodu pot k svobodi
3. dati podatek, informacijo o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je pokazal 180 km; tehtnica je pokazala več, kot je pričakoval
4. nav. ekspr. narediti, da postane kaj vidno, opazno: ko se je usedla, je pokazala kolena; kadar se zasmeje, pokaže svoje lepe zobe
5. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: pokazati uporabnost česa; pokazal mi je, kako se to naredi, pa sem pozabil / s prsti jim je pokazal, da je ura tri; s tem dejanjem ste mi pokazali, kaj je moja naloga / črke mu je pokazal brat, drugo se je naučil sam / pokazati komu svojo moč, oblast / kolektiv že lahko pokaže prve uspehe / publ., z oslabljenim pomenom igralci so pokazali lepo igro so igrali lepo
// z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: v članku, govoru je jasno pokazal, kdo je kriv / pisatelj je v romanu pokazal življenje kaznjenk opisal, prikazal; publ. tu želim samo na kratko pokazati na nekatere napake opozoriti, omeniti / to dejstvo jim je pokazalo sled za ugrabljenim
6. postati izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca je pokazala izgubo; poznejši dogodki so pokazali, da so bili pomisleki neupravičeni; se bo že pokazalo, kdo ima prav / ta teza se je pokazala za napačno
7. narediti vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: pokazati jezo, naklonjenost; ni pokazal, da je presenečen / publ. zdaj moramo pokazati budnost biti budni, pazljivi / svojih čustev na zunaj ni pokazal
b) lastnost, značilnost: pokazati hrabrost, strpnost / pokazati lastnosti dobre gospodinje / ekspr. ta igralec je pokazal največ je bil najboljši, je igral najboljše; pokazati se hvaležnega; pokazati se junaka, upornika
c) razmerje, odnos: pokazati nadarjenost za glasbo; pokazati veliko vnemo, dobro voljo; ni pokazal želje, da bi odšel
● pog. mož mi že tri mesece ni dinarja pokazal ni dal nič denarja; ekspr. reka je na več mestih pokazala dno je suha, brez vode; pokazati figo, fige pog. če boš tak, ti bo dekle pokazalo figo, fige te bo dekle (za)pustilo; ne bo ustreglo tvoji želji, zahtevi; pog. ko me je prosil za denar, sem mu pokazal figo sem naredil figo kot znamenje zavrnitve; pog. tokrat mu je sreča pokazala figo ni imel sreče; pokazati hrbet pokazal jim je hrbet obrnil se je tako, da so videli njegovo hrbtno stran; pog. pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. po tem dogodku je vasi za zmeraj pokazal hrbet jo je za zmeraj zapustil, se odselil iz nje; pog., ekspr. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. najprej sami kaj pokažite, potem bo tudi občina pomagala naredite, ustvarite; ekspr. pokazati (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. kmalu je pokazal svoje kremplje svojo predrznost, hudobnost; ekspr. bezeg je že pokazal liste pognal; ekspr. pokazati komu osla, osle razpreti prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust pomoliti jezik; ekspr. ob prvih strelih bo pokazal pete, podplate zbežal; ekspr. pokazati šefu roge upreti se mu; publ. gora je alpinistom pokazala roge, zobe (na gori) so nastale neugodne okoliščine, zlasti vremenske; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; pokazati zobe ekspr. molči, je spet pokazal zobe je jezno, grozeče rekel; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. ti že pokažem žival mučiti ker mučiš žival, ti bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča, na belo točko dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; ekspr. zvečer mu je oče pokazal, kaj se pravi materi odgovarjati ga je natepel, nabil; ekspr. jim bom že pokazal, kako trde so moje pesti napadel, pretepel jih bom; ekspr. breskve so lepo pokazale, toda pozneje jim je škodila slana so od začetka lepo kazale; ekspr. to dekle ima kaj pokazati je bogata, premožna; je postavna, lepa
    pokázati se tudi pokazáti se
    s prihodom na določeno mesto, v določen položaj
    a) postati (za koga) viden, opazen: stisnil je rano, da se je pokazal gnoj; utopljenec se je še enkrat pokazal, potem je izginil v valovih / izza gore se je pokazalo sonce je vzšlo / pokazali so se mu prvi zobje / pokazale so se prve vaške hiše / ekspr. čuden prizor se je pokazal njegovim očem zagledal je čuden prizor
    b) omogočiti komu, da lahko kaj vidi: pokaži se teti, da bo videla, kako lepo obleko imaš / preden odideš na maškarado, se pridi pokazat / ekspr. v domači vasi se po tem dogodku ni več pokazal v domačo vas ni več prišel, ga ni več bilo; pog. včeraj sem se šel pokazat dekletovim staršem sem se šel predstavit
    // pojaviti se, začeti obstajati kje (vidno, opazno): sredi neba so se pokazali oblaki / na licih se ji je pokazala rdečica zardela je / publ. kmalu so se pokazale težave
    ●     ekspr. če se pokaže ugodna priložnost, odpotujem nastane, bo; ekspr. kjerkoli se ta igralska skupina pokaže, povsod doživlja uspehe nastopi, ima predstavo; ekspr. kakor hitro se je pokazal izpod strehe, je bil moker je stopil; ekspr. hotel se je pokazati pred njo, zato je tako delal postaviti, pobahati; ekspr. v taki obleki se ne pokaži pred šefom ne pridi k šefu
    pokazávši zastar.:
    pokazavši z roko nazaj, odgovori
    pokázan -a -o:
    za pokazano dobro voljo sem vam hvaležen
SSKJ²
pokazíti -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ī í)
1. narediti kaj
a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz
b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa
2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer
3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila
    pokazíti se 
    ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: vsi njihovi načrti so se pokazili; portret se je slikarju pokazil / jed se je pokazila
    ●     vreme se je pokazilo postalo je deževno, mrzlo
SSKJ²
pokazoválec -lca [pokazovau̯ca in pokazovalca] m (ȃ)
publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: analizirati pokazovalce gibanja proizvodnje / ta zahteva je eden od pokazovalcev, da postaja problem pereč znakov, dokazov
♦ šport., voj. kdor iz zaklonišča pri tarči kaže zadetke
SSKJ²
pokazováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. v presledkih kazati: vneto je pokazoval blago, pa nihče ni nič kupil / s palico pokazovati na posamezne hiše / privzdigovala je krilo in pokazovala zagorela stegna / star. pele so sekire in hribi so tu pa tam pokazovali gole hrbte
    pokazováti se 
    v presledkih pokazati se: utapljajoča se ženska se je še zmeraj pokazovala iz valov / svetloba se je pokazovala in izginjala
    pokazujóč -a -e:
    odgovarjal je hitro, pokazujoč na posamezne predmete
SSKJ²
pókec -kca m (ọ̑)
končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje: bič s pokcem
♦ vrtn. okrasni grm z belimi jagodami
SSKJ²
póker -kra tudi -ja m (ọ́)
igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dosega v kombinaciji petih kart najvišjo vrednost: igrati poker
SSKJ²
pokesáti se -ám se [pokəsati se] dov. (á ȃ)
občutiti kesanje: pokesal se je, da je to storil / nikoli se ni pokesala, da se je tako mlada poročila
♦ rel. pokesati se grehov
SSKJ²
pokídati -am dov. (í ȋ)
1. star. skidati1: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga
2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal
● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali
    pokídati se ekspr.
    1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk
    2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo
    ●     ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
SSKJ²
pokím -a m (ȋ)
gib glave navzdol in navzgor, s katerim se kaj izraža: njen kratki, nejevoljni pokim ob odhodu / z rahlim pokimom glave je pokazal vsem, naj sedejo
SSKJ²
pokímati -am dov. (ȋ)
1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: od utrujenosti je večkrat pokimala / žival pokima z glavo
2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno pokimal / pokimala je z glavo, da se strinja
// z gibom glave izraziti kaj: skrivaj sta mu pokimala, naj se umakne / pokimal je ženi v pozdrav
// z gibom glave pozdraviti: že od daleč ji je prijazno pokimal; pokimal je zdaj temu, zdaj onemu, ki ga je srečal na cesti
SSKJ²
pokimávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih kimati: pokimavala je od utrujenosti / gospodinje po klopeh so zadovoljno pokimavale / pokimaval ji je, naj pride bližje; ljudje so si skrivaj pokimavali
SSKJ²
pokimljáj stil. pokímljaj -a m (ȃ; ȋ)
gib glave navzdol in navzgor, s katerim se kaj izraža: pozdravil je le s pokimljajem
SSKJ²
pokínkati -am dov. (ȋ)
ekspr. zadremati, zaspati: malo je pokinkal
// pokimati: v odgovor se mu je nasmehnila in mu pokinkala
SSKJ²
pokinkávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. v presledkih kinkati: sedel je za pečjo in pokinkaval / ded pokinkava z glavo
SSKJ²
pokipéti -ím dov., tudi pokípel (ẹ́ í)
star. prevreti, povreti: mošt je pokipel in se učistil
SSKJ²
pokládanje -a s (ȃ)
glagolnik od pokladati: pokladanje sena; pokladanje in napajanje / uporabiti koruzno slamo za pokladanje za (živinsko) krmo / pokladanje desk čez potok
SSKJ²
pokládati -am nedov. (ȃ)
1. dajati živini (živinsko) krmo: pokladati konjem, kravam, zajcem
2. star. polagati: pokladati obkladke na srce / delavci pokladajo cevi / pokladati pasjanso igrati
● star. pokladati komu kaj na srce polagati
SSKJ²
poklája -e ž (ȃ)
star. (živinska) krma: dati kravam nekaj poklaje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poklánjati -am nedov. (ȃ)
1. nav. ekspr. dajati komu kaj
a) v last brez plačila: rad je poklanjal cvetlice; poklanjati komu kaj za spomin, v zahvalo / dov. to vam poklanjam za spomin; pren. mladinske delovne brigade so naši skupnosti poklanjale številne delovne zmage
b) ne da bi zaslužil: poklanjati dobre ocene
2. knjiž. dajati, namenjati: oblikovanju prostora ni poklanjal posebne pozornosti
● knjiž. poklanjati komu zaupanje zaupati mu
    poklánjati se 
    klanjati se: poklanjal se je na vse strani; kadar so ga srečali, so se mu spoštljivo poklanjali / poklanjajo se mu kot vrhovnemu poglavarju
SSKJ²
poklapánost -i ž (á)
ekspr. potrtost, pobitost: trudila se je, da ne bi opazil njene poklapanosti
SSKJ²
poklapáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. potreti, pobiti1: te besede so ga zelo poklapale
    poklapán -a -o:
    odšel je ves poklapan
    ●     ekspr. klobuk je bil od dežja ves poklapan pomečkan, potlačen; ekspr. opazovala je stričevo poklapano postavo sključeno; prisl.: poklapano je stopil za njo
SSKJ²
poklápiti -im dov. (á ȃ)
star. potreti, pobiti1: njegove besede so jo poklapile
● star. pes je poklapil ušesa povesil
    poklápljen -a -o:
    domov je prišel zelo poklapljen; poklapljena ušesa
SSKJ²
poklásti -kládem dov. (á ȃ)
zastar. dati živini (živinsko) krmo; položiti: poklasti konjem
SSKJ²
pokláti -kóljem dov., pokôlji pokoljíte (á ọ́)
1. drugega za drugim zaklati: poklati prašiče; poklala in razprodala je vso živino
2. ekspr. pobiti, pomoriti, navadno divje, surovo: poklati ujetnike; poklali so se zaradi denarja / polovico ovc je poklal medved
    poklán -a -o:
    poklana čreda
SSKJ²
poklatíti in poklátiti -im, tudi poklátiti -im dov. (ȋ á; á)
drugega za drugim sklatiti: poklatiti orehe / poklatili in pokradli so mu vse sadje
● ekspr. najprej so poklatili generale pobili, pomorili
    poklatíti se in poklátiti se, tudi poklátiti se ekspr.
    krajši čas potepati se, pohajkovati: malo sem se poklatil po vasi
SSKJ²
poklecávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih klecati: pri hoji je poklecaval
SSKJ²
poklejíti -ím tudi poklêjiti -im dov., poklêjil (ī í; ȇ)
premazati s klejem: poklejiti les
SSKJ²
poklèk -éka m (ȅ ẹ́)
glagolnik od poklekniti: s poklekom izraziti spoštovanje; poklek na eno koleno
// položaj telesa, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklek in čepenje / vstati iz pokleka
SSKJ²
poklékati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
poklekovati: poklekati in vstajati / tudi pred nasilneži ni poklekal
SSKJ²
poklékniti -em, in poklekníti in poklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̑)
1. postaviti telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: reševalec je pokleknil k ponesrečencu; poklekniti na stopnico; pokleknila je pred graščaka in ga prosila; poklekniti na eno koleno, na obe koleni / kamela poklekne, da ji naložijo tovor
♦ rel. poklekniti in moliti
// v krščanskem okolju upogniti nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: pokleknil je in odšel iz cerkve
2. ekspr. ukloniti se, vdati se: kljub težavam niso pokleknili; naš narod ni pokleknil pred okupatorji / pred tako strokovno razlago je moral poklekniti
3. publ. biti premagan: moštvo je pokleknilo na domačem igrišču; pokleknil je šele v finalu
    pokleknívši zastar.:
    pokleknivši na eno nogo, začne streljati
SSKJ²
poklekováti -újem nedov. (á ȗ)
1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklekovati in vstajati
// v krščanskem okolju upogibati nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: ko so šli mimo oltarja, so poklekovali
● ekspr. Slovencem ni treba poklekovati pred številčno večjimi narodi se ni treba poniževati pred njimi; jih ni treba zelo občudovati
2. ekspr. uklanjati se, vdajati se: pred nikomer ni poklekoval, ampak je ostal zvest svojim načelom
SSKJ²
poklénkati -am dov. (ẹ̑)
nav. ekspr. krajši čas klenkati: zvon je poklenkal
● ekspr. se bova že še srečala, je rekel in je poklenkal s prsti po polici potrkal
SSKJ²
poklenkávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. v presledkih klenkati: zvon tanko poklenkava / zvonec nad vrati je sunkovito poklenkaval
SSKJ²
poklèp -êpa in -épa m (ȅ é, ẹ́)
med. udarec pri pretrkavanju: rahel poklep / na poklep je hrbtenica občutljiva
SSKJ²
poklepáti -klépljem dov., poklêplji poklepljíte; poklêpal (á ẹ́)
1. nekoliko sklepati: preden je odšel kosit, je še poklepal koso / nekoliko poklepati srp
// s klepanjem izoblikovati, obdelati pločevino: avtoklepar ti bo to takoj poklepal
2. ekspr. pojesti: poklepati kos kruha
SSKJ²
poklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
nav. ekspr. krajši čas klepetati: ko so se srečali, so poklepetali in se spet razšli / z njim rada poklepeta se pogovori / pritekla je k njej in ji vse poklepetala povedala
SSKJ²
poklést -i ž (ẹ̑)
nav. mn., nar. odkleščena veja: pobiral je poklesti in jih kuril
SSKJ²
pokléstiti -im dov., pokléščen (ẹ́ ẹ̄)
s klestenjem odstraniti: poklestiti previsoke vrhove / poklestiti veje
● ekspr. združeni smo jih poklestili premagali, uničili; ekspr. toča je poklestila sadno drevje z močnim padanjem mu povzročila škodo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poklíc -a m (ȋ)
1. delo, dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin: zdaj ne opravlja svojega poklica; izbrati si poklic; pripravljati se na poklic; zakaj si se odločil za ta poklic; to je njen glavni poklic; lep, težek, zahteven poklic / akademski, intelektualni, tehnični poklici; duhovniški poklic; opravljati šiviljski, učiteljski poklic / sedeči poklic pri katerem se delo opravlja sede; svobodni ali samostojni poklic ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; poklic ozkega, širokega profila / menjati poklic; zapustiti poklic / govorica posameznih poklicev ljudi v posameznih poklicih
// opravljanje takega dela, dejavnosti: takrat je bil še neizkušen v poklicu / je že v poklicu zaposlen; izobraževanje vzgojiteljic v poklicih / usmerjati v poklice
// usposobljenost za tako delo, dejavnost: imeti, pridobiti si poklic; priti do poklica; ljudje različnih poklicev
2. z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža stanje, dejavnost, kot jo določa prilastek: ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu; poklic žene in matere
● imeti poklic za kaj sposobnosti, nagnjenje, veselje; ekspr. zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
SSKJ²
poklícanec -nca m (ȋ)
knjiž. kdor je poklican, usposobljen za kaj: stvar naj rešijo poklicanci
SSKJ²
poklícanost -i ž (ȋ)
nav. ekspr. dejstvo, da je kdo izbran, določen: slediti svoji poklicanosti; zgodovinska poklicanost naroda; poklicanost žene, da rodi / javnost ima pomisleke o poklicanosti tega letalskega podjetja za njegov monopol
SSKJ²
poklícati -klíčem dov., poklícala in poklicála (í ȋ)
1. glasno izgovoriti, navadno kako ime: poklicala ga je, pa ni slišal; otrok je v strahu poklical mater; večkrat poklicati / polglasno, z močnim glasom poklicati; poklicati po imenu / poklicali so ga domov, nazaj / poklicati kokoši, psa z določenim glasom, znakom izraziti zahtevo po prisotnosti
2. s prislovnim določilom izraziti željo, zahtevo po
a) prisotnosti na kakem mestu: mati pokliče otroke domov, v hišo / direktor ga je poklical (v pisarno); poklicati koga vstran / večkrat ga pokličejo na sodišče; starše so poklicali v šolo / poklicali so jih k vojakom / v namenilniku takoj ga grem poklicat / poklicati letala iz oporišča; pren., ekspr. opravki so ga poklicali daleč od doma
b) z glagolskim samostalnikom kaki dejavnosti: poklicati koga k delu; moral jo je poklicati na pomoč / elipt. poklicati koga jest naj gre jest / poklicati na dvoboj / poklicati gasilce, policiste, reševalce, zdravnika; poklicati zidarja, da prenaredi stanovanje najeti / poklicati na zagovor / sodišče ga je poklicalo za pričo / vznes. poklicati ljudstvo k uporu pozvati, spodbuditi; pren., ekspr. zvon je poklical k molitvi
3. zbuditi: zjutraj me pokliče mama; pokličite me ob šestih
4. vzpostaviti s kom zvezo z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: včeraj sem ga dvakrat poklical / poklicati (telefonsko) centralo, številko; poklicati na (telefonsko) številko 113 / pog. poklicati domov telefonirati / poklicati na (mobilni) telefon po (mobilnem) telefonu
● vznes. Bog ga je poklical k sebi v krščanskem okolju umrl je; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; vse sosede je poklical na svatbo povabil; to mu je treba poklicati v spomin na to ga je treba opozoriti, spomniti; vznes. poklicati kaj v življenje narediti, da začne obstajati
    poklícan -a -o
    1. deležnik od poklicati: poklicani otroci so stopili iz vrste; bil je poklican na zagovor
    2. nav. ekspr., v povedni rabi obvezan komu kaj izkazovati, storiti; dolžen: kdo je poklican razpravljati o tem; prav ta odbor je poklican, da to uredi / starši so prvi poklicani skrbeti za vzgojo pričakuje se od njih, morajo
    3. nav. ekspr. izbran, določen: človek je poklican za velike stvari / to so izvedela samo poklicana ušesa
    ●     ekspr. za tako razpravljanje se ne čutim dovolj poklicanega usposobljenega; star. vsi fantje so bili poklicani pod orožje vpoklicani, mobilizirani; sam.: poklicani se je obrnil; to prepuščam bolj poklicanim; bibl. veliko je poklicanih, a malo izvoljenih
SSKJ²
poklícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci / poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje
● ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela
    poklícno prisl.:
    veliko poklicno dela; poklicno mora prevoziti vsak dan dvesto kilometrov
SSKJ²
poklícnost -i ž (ȋ)
poklicno ukvarjanje s čim: poklicnost in amaterstvo
SSKJ²
poklíkati -am dov. (ȋ)
pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; klikniti1: poklikati z virusom okuženo datoteko; dvakrat poklikati
// drugega za drugim klikniti: poklikati vse označene datoteke
SSKJ²
poklína -e ž (í)
star. razpoka: pokline v lesu, zidu
♦ alp. navpična razpoka v skalovju
SSKJ²
pokljáj -a m (ȃ)
rahel pok: zaznal je komaj slišen pokljaj
SSKJ²
pokljánje -a s (ȃ)
glagolnik od pokljati: pokljanje suhih strokov
SSKJ²
pokljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo pokati: v peči so pokljala goreča polena; pod nogami je pokljala suhljad; brezoseb. med vejevjem je pokljalo / pokljati s prsti
    pokljajóč -a -e:
    pokljajoče veje
SSKJ²
pokljúkati -am dov. (ȗ)
pritisniti na kljuko (vrat): pokljukal je, a vrata so bila zaklenjena
// star. na rahlo udariti, potrkati: pokljukati na okno, vrata
SSKJ²
pokljúnčkati -am dov. (ȗ)
1. s kljunom se dotakniti kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob je pokljunčkal golobico
// šalj. poljubiti: najraje bi jo pokljunčkal; zapeljivo sta se pogledala in se pokljunčkala
2. ekspr. pokljuvati: kokoši so pokljunčkale solato
SSKJ²
pokljúški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Pokljuko: pokljuški gozdovi
♦ gozd. pokljuška smreka
SSKJ²
pokljúvati -am in -kljújem tudi pokljuváti -kljúvam in -kljújem dov., pokljúval tudi pokljuvál (ú; á ú)
1. s kljuvanjem pojesti: kokoši so pokljuvale solato / pokljuvati proso pozobati
2. brezoseb. krajši čas imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v roki mu je kdaj pa kdaj pokljuvalo
SSKJ²
pokloftán -a -o prid. (á) pog.
1. pomečkan, potlačen: moški v zamazani suknji in pokloftanem klobuku
2. potrt, pobit: vrnil se je ves pokloftan
SSKJ²
poklòn -ôna m (ȍ ó)
1. nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa kot pozdrav, izraz spoštovanja: zahvalil se jim je z globokim, rahlim poklonom / v meščanskem okolju, kot pozdrav moj poklon, gospa
2. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno: njegov poklon ji je ugajal / vsi ji delajo poklone / tako povabilo je veljalo za največji poklon priznanje
3. star. dar, darilo: zavrniti poklon / plašč je namenjen njej za poklon
♦ zgod. manjša dajatev, ki so jo podložniki v Poljanski dolini morali plačevati svojemu zemljiškemu gospodu
SSKJ²
poklónček in poklônček -čka m (ọ̑; ȏ)
manjšalnica od poklon: poslovila se je s poklončkom / naredila je lep poklonček / ekspr. kakšen poklonček je to zame
SSKJ²
poklonílo -a s (í)
star. dar, darilo: poklonil ne sprejema
● star. poklonilo je bilo kratko in jedrnato posvetilo
SSKJ²
poklonítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pokloniti: poklonitev zemljišča / sprejel je slovesno poklonitev deželnih stanov / pogrebna poklonitev
// zastar. dar, darilo: dati poklonitev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokloníti -klónim dov. (ī ọ́)
1. nav. ekspr. dati komu kaj
a) v last brez plačila: poklonil mi je sliko; pokloniti komu kaj za rojstni dan / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje / vso svojo ljubezen je poklonila otrokom
b) ne da bi zaslužil: profesor mu je dobro oceno poklonil
2. knjiž. dati, nameniti: temu opravilu je poklonil le malo časa
● knjiž. nikdar ji ni poklonila prijazne besede bila je osorna z njo; knjiž. svoje delo je poklonil spominu pokojnega prijatelja posvetil; knjiž. poklonila mu je prijazen nasmeh prijazno se mu je nasmehnila; knjiž. žena mu je poklonila otroka rodila; knjiž. pokloniti komu srce dati
    pokloníti se 
    1. z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa
    a) pozdraviti: poklonil se je in odšel; globoko se pokloniti komu / igralci so se prišli dvakrat poklonit
    b) izraziti pritrditev, soglasje: na vprašanje, če bi kaj pil, se je poklonil in šel za gostiteljem
    2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: knezi so se prišli poklonit novemu vladarju / pokloniti se spominu pokojnika
    poklonívši :
    nizko se poklonivši, odide
    poklónjen -a -o:
    poklonjen denar
SSKJ²
poklonítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poklonitev: poklonitveno pismo / poklonitvena ceremonija / poklonitvena deputacija deputacija, ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti
SSKJ²
poklónstvo in poklônstvo -a s (ọ̑; ȏ)
zastar. poklonitev: začelo se je poklonstvo vseh županov
// dar, darilo: zavrnila je njegovo poklonstvo
SSKJ²
poklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
star. pokrov: odpreti poklop; poklop na ladjici / poklop na pisalniku
SSKJ²
poklópec in poklôpec -pca m (ọ̄; ó)
1. manjša priprava za pokrivanje, zapiranje: odmakniti poklopec z odprtine na vratih / zapreti poklopec budilke / žični poklopec na steklenici / črni poklopci na ušesih naušniki
// star. pokrov: poklopec skrinje / sedela je na poklopcu jadrnice
2. obrt. samostojno krojen in izdelan del oblačila, ki pokriva žepno odprtino: plašč so poživljali okrasni šivi, manšete in poklopci; žepi se zapirajo s poklopci / žepni poklopci
♦ anat. poklopec hrustanec, ki pokriva vhod v grlo; zool. škržni poklopec parni del telesa, ki ob straneh pokriva škrge
SSKJ²
poklópen -pna -o prid. (ọ̑)
obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, vrata ki se da zavrteti, zložiti okoli vodoravnih tečajev: poklopna postelja
SSKJ²
poklopíti in poklópiti -im dov. (ī ọ̄)
pokriti, zapreti s poklopcem: poklopiti stekleničko / poklopiti del slušalke z dlanjo pokriti, zakriti
SSKJ²
pokmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
prilagoditi kmečkemu načinu življenja in mišljenja: pokmetiti svoj način življenja; ker je dolgo živel na deželi, se je pokmetil
    pokméten -a -o:
    pokmeteni učitelj
SSKJ²
poknéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
dati, podeliti knežji naslov: za zasluge so ga poknežili
    poknéžen -a -o:
    pokneženi grof
    ♦     zgod. poknežena grofija Goriška
SSKJ²
pókniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
na rahlo počiti: suha vejica je poknila; brezoseb. v omari je poknilo / pokniti z bičem
// nar. počiti sploh: strel pokne / obroč je poknil
SSKJ²
poknjížiti -im dov. (í ȋ)
jezikosl. narediti, da je kaj v skladu s sistemom, zakonitostmi knjižnega jezika: poknjižiti narečno obliko besede
SSKJ²
pokóckati -am dov. (ọ̑)
tlakovati, potlakati z (granitnimi) kockami: del cestišča bodo pokockali
SSKJ²
pôkoj in pokòj -ója tudi -ôja m, prvi pomen mest. ed. pokóju (ó ọ́, ó; ȍ ọ́, ó)
1. stanje človeka, ki po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: pet let ji manjka do pokoja; učiteljica v pokoju / iti v pokoj upokojiti se; biti v pokoju
2. knjiž. stanje brez hrupa, ropota; mir: v gozdu je vladal pokoj
// stanje brez hrupa, vznemirjenj: želel si je malo pokoja / pokoj vasic v nedeljskem popoldnevu / kaliti javni red in pokoj
3. knjiž. stanje notranje ubranosti, urejenosti; mir: iskati pokoj; na dušo mu lega pokoj / pokoj srca / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle Bog mu daj večni pokoj
// stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: brez pokoja je taval okrog
● star. iti k pokoju spat; vznes. leči k večnemu pokoju umreti
SSKJ²
pokójen -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska
2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen
// ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz
3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje
// ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve
4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno
    pokójno prisl.:
    pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno
    pokójni -a -o sam.:
    tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto
SSKJ²
pokojíšče -a s (í) zastar.
1. pokopališče: pokopan je na majhnem pokojišču
2. počivališče, zatočišče: vodil jih je v težko pristopna pokojišča
SSKJ²
pokójnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki je umrla: pogovarjati se o pokojnici / v osmrtnicah pogreb drage pokojnice bo v soboto
SSKJ²
pokójnik -a m (ọ̑)
kdor je umrl: spominjati se pokojnika / v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v petek
SSKJ²
pokójnikov -a -o (ọ̑)
pridevnik od pokojnik: odlitek pokojnikovega obraza; posestvo je dobil pokojnikov sin; zapeli so pokojnikovo najljubšo pesem
SSKJ²
pokojnína -e ž (ī)
mesečno plačilo, ki ga prejema upokojenec: dobivati, izplačevati pokojnino; povišanje pokojnin; pridobiti si pravico do pokojnine; preživljati se s pokojnino / invalidska pokojnina; polna pokojnina za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
♦ pravn. družinska pokojnina ki jo dobiva družinski član po umrlem zavarovancu ali upokojencu; osebna pokojnina ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja; starostna pokojnina
SSKJ²
pokojnínica -e ž (ī)
ekspr. manjšalnica od pokojnina: s tako pokojninico težko živi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokojnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pokojnino: urediti pokojninsko vprašanje / pokojninski sklad; pokojninski upravičenec; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina; pokojninsko zavarovanje socialno zavarovanje, s katerim si zavarovanec zagotovi pravico do pokojnine
♦ pravn. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine
SSKJ²
pokójnost -i ž (ọ̄) knjiž.
1. mirnost: obšla ga je globoka pokojnost
2. mir, tišina: v sobi je bila moreča pokojnost
SSKJ²
pokoketírati -am dov. (ȋ)
nav. ekspr. krajši čas koketirati: dekle mu je odgovorilo in pokoketiralo z njim / rad pokoketira z mladimi dekleti / urednik je v članku pokoketiral z bralci / pokoketirati z novimi idejami
SSKJ²
pokòl -ôla m (ȍ ó)
glagolnik od poklati 2: upor se je končal s pokolom premaganih / njegove čete so sodelovale pri množičnih pokolih / tigrovi pokoli
● ekspr. potrebni so učinkoviti ukrepi, da bi omejili pokol na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom
SSKJ²
pokolênje -a s (é)
1. knjiž., navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore; rod1: novo pokolenje je pesnika razumelo; mlajša in starejša pokolenja slikarjev; to je sad neutrudnega dela neštetih pokolenj
2. zastar. rod1, izvor: biti slovanskega pokolenja / njeno delavsko pokolenje
SSKJ²
pokomandírati -am dov. (ȋ)
nižje pog. opraviti, urediti: pomagali so mu in pokomandirali vse, kakor se jim je zdelo prav
● pog. rad nas pokomandira nam kaj ukaže
SSKJ²
pokomentírati -am dov. (ȋ)
izraziti (svoje) mnenje, stališče: pokomentirati svojo odločitev; pokomentirati tekmo, dogajanje z nekaj besedami; kratko pokomentirati
SSKJ²
pòkomunístičen -čna -o prid. (ȍ-í)
postkomunističen: družba v pokomunističnih časih; pokomunistična država; pokomunistična politika; pokomunistična stranka, vlada / pokomunistična Madžarska, Poljska, Rusija / pokomunistično obdobje
SSKJ²
pokônci prisl. (ó)
1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa: maček drži rep pokonci; mlaj postavljajo pokonci / drži se bolj pokonci, ne tako krivo; stati čisto pokonci
// nav. ekspr. izraža stoječ položaj, v katerega kdo preide iz ležečega, sedečega: planiti, skočiti pokonci; vpitje nas je vrglo pokonci / če bolnik le zastoka, že je bolničarka pokonci / medved se postavi pokonci na zadnje noge; spraviti padlega konja pokonci na vse štiri noge / v medmetni rabi: otroci, pokonci; le pokonci, zaspanec vstani; kot klic za dajanje poguma glavo pokonci
2. ekspr. izraža prehod iz bolnega stanja v zdravo: bolnik je danes že pokonci; zdravila so ga kmalu spravila pokonci / slab je, komaj se drži pokonci
3. pog., navadno v zvezi biti pokonci izraža budno, nespeče stanje: do polnoči bomo pokonci; danes si že zgodaj pokonci si zgodaj vstal; zakaj ste ostali tako dolgo pokonci bili budni, bedeli
4. ekspr. izraža vznemirjenost, razburjenost: po tem zločinu je bilo vse mesto pokonci; pes je z lajanjem spravil vse domače pokonci; pog. zaradi te šale so šla vsa dekleta pokonci so bila ogorčena
// izraža močno dejavnost: pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija
● ekspr. trdi, da ga samo pijača še drži pokonci mu pomaga prenašati nesrečo, težave; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; pog. revijo samo on drži pokonci največ prispevkov v njej je njegovih; jo finančno vzdržuje; ekspr. deček je imel ušesa pokonci zelo pozorno je poslušal; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; tudi v nesreči je ostal pokonci mož
SSKJ²
pòkoncílski -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po koncilu 1962–1965: pokoncilske reforme
SSKJ²
pokončánje -a s (ȃ)
glagolnik od pokončati: očitali so jim pokončanje ujetnikov / pokončanje parka
SSKJ²
pokončáti -ám dov. (á ȃ)
1. namerno narediti, da kdo več ne živi: taboriščnike so pokončali v krematoriju; pokončati okužene živali; razdejali so mesto in vse živo pokončali; pokončal ga je z udarci / ekspr.: bolezen ga je pokončala bila je tako huda, da je umrl; tako dela, da se bo pokončala zelo dela
2. narediti, da je kaj zelo poškodovano, da ne obstaja več: ogenj je pokončal hišo; v jezi je pokončal vse, kar mu je prišlo v roke / koze so pokončale rastlinje
● šalj. pa ga pokončajva še en liter popijva
    pokončán -a -o:
    pokončane naprave
SSKJ²
pokončávati -am nedov. (ȃ)
pokončevati: pokončavati ptice / povodnji pokončavajo polja
SSKJ²
pokônčen -čna -o prid. (ó)
1. nameščen, stoječ pravokotno na gladino mirujoče vode: pokončne letve v ograji; pokončne in prečne stranice police / pokončne in poševne črte navpične
// usmerjen (navpično) navzgor: pokončen plamen; rastlina s pokončnim steblom rastočim navzgor; psi s pokončnimi ušesi pokonci stoječimi / pokončna drža drža, pri kateri je hrbtenica v pokončnem položaju, zlasti pri hoji, stoji; pokončna hoja pokončna drža pri hoji
2. knjiž. načelen, značajen: bil je pokončen mož; pokončna osebnost / pokončen značaj; pokončna izjava
♦ fiz. pokončna slika slika, usmerjena enako kot predmet; fot. pokončna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v navpični smeri; geom. pokončni stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončna piramida piramida, pri kateri so vsi stranski robovi enako dolgi; pokončna prizma prizma, katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; strojn. pokončni stroj stroj, pri katerem je os (valja) navpična; tisk. pokončni format format, pri katerem je razdalja med spodnjim in zgornjim robom večja od razdalje med levim in desnim; pokončna črka črka, oblikovana pokonci
    pokônčno prisl.:
    pokončno hoditi; pokončno nameščen
SSKJ²
pokončeválec -lca [pokončevau̯ca tudi pokončevalca] m (ȃ)
kdor pokončuje: naravni pokončevalci škodljivcev; ekspr. nacistični pokončevalci / pokončevalci sveta
SSKJ²
pokončevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pokončevati: pokončevanje škodljivih živali / duh sovraštva in pokončevanja
SSKJ²
pokončeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. namerno delati, da kdo več ne živi: pokončevati taboriščnike v plinskih celicah / pokončevati mrčes s strupi
2. delati, da je kaj zelo poškodovano, da ne obstaja več: pokončevati gozdove; veliki valovi pokončujejo na obalah vse, kar dosežejo
SSKJ²
pokônčnež -a m (ȏ)
knjiž., ekspr. načelen, značajen človek: pisatelj, idejni borec, pokončnež
SSKJ²
pokônčnica -e ž (ō)
1. pokončna, navpična palica, letev: okrog pokončnice se ovija kača
2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: beseda je dana med pokončnice
3. načelna, značajna ženska: bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet
SSKJ²
pokônčnik -a m (ō)
pokončno nameščen podolgovat element: v zemljo je zabil štiri pokončnike; pokončnika pri podboju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokônčnost -i ž (ó)
1. lastnost, značilnost pokončnega: pokončnost stebel / pokončnost jezdeca vzravnanost
2. knjiž. načelnost, značajnost: poznavanje samega sebe pomaga k večji samozavesti in pokončnosti; moralna pokončnost; knjiga izraža avtorjevo pokončnost / premočrtnost in pokončnost boja
SSKJ²
pòkongrésen -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas po (določenem) kongresu: pokongresna dejavnost / prvi pokongresni meseci
SSKJ²
pokòp -ópa m (ȍ ọ́)
glagolnik od pokopati: po pokopu so se razšli; pokop živali / anonimni pokop pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika; žarni pokop / star. nesti koga k pokopu nesti ga pokopat / to bi bil pokop vsega dosedanjega dela
♦ arheol. skeletni pokop
SSKJ²
pokopáč -a m (á)
nar. kdor (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem; pogrebnik: pokopači so bili sosedje
SSKJ²
pokopalíšče -a s (í)
1. navadno ograjen prostor za pokopavanje mrličev: razširiti, urediti pokopališče; pogrebni sprevod je zavil na pokopališče; opuščeno, vaško pokopališče / partizansko, vojaško pokopališče / v osmrtnicah pogreb bo ob 16. uri na domače pokopališče
● ekspr. kmalu se bo preselil na pokopališče bo umrl; vznes. na tem pokopališču počiva znani pesnik je pokopan; vznes. že dva meseca počiva na pokopališču je mrtev, pokopan
♦ urb. parkovno pokopališče na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni
// prostor za pokopavanje mrtvih bitij sploh: pasje pokopališče
2. ekspr., s prilastkom prostor za odlaganje starih, neuporabnih vozil: ladijsko pokopališče; pokopališče avtomobilov
SSKJ²
pokopalíščen -čna -o prid. (ȋ)
pokopališki: pokopališčni zid
SSKJ²
pokopalíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov
● ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolna
♦ rel. pokopališka kapela
SSKJ²
pokopáti -kópljem tudi -ám dov., pokôplji pokopljíte tudi pokôpaj pokopájte; pokôpal (á ọ́, ȃ)
1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti: pokopati mrtve, ubite; pokopali so ga na domače pokopališče, v rodbinsko grobnico / pokopati po cerkvenem, civilnem obredu; pokopati z vojaškimi častmi / očeta smo pokopali pred desetimi dnevi
2. nav. 3. os., ekspr., navadno v zvezi s pod seboj pokriti s seboj in s tem navadno povzročiti smrt: plaz je pokopal pod seboj skupino turistov; zrušila se je betonska streha in pokopala pod seboj sto ljudi / konj je pokopal jezdeca pod seboj
// zasuti, prekriti: sneg je pokopal grmič pod seboj / val je pokopal čoln pod seboj zalil
3. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: pokopala ga je huda bolezen, pljučnica / pokopala ga je pijača, žalost / dinozavre je pokopala njihova velikost
4. ekspr. narediti, povzročiti, da
a) je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: pokopala ga je neprevidnost, oholost; s to izjavo se je obtoženec dokončno pokopal
b) kdo ne more, ne sme več opravljati svoje dolžnosti, funkcije: ta članek je urednika pokopal; politično se pokopati
c) se kaj ne uresniči: to je pokopalo njihove ideje, načrte, želje / s tem si pokopal našo akcijo
č) kaj preneha biti, obstajati: ta dogodek je pokopal vso njegovo srečo / dvostopenjski študij so na fakulteti pokopali pred desetimi leti
5. ekspr. prenehati biti v stanju, kot ga nakazuje določilo: pokopati misli na beg; pokopati svoje upe, želje / v pijači je skušal pokopati te spomine / pokopali smo preteklost in začeli novo življenje; pokopati medsebojno sovraštvo
6. krajši čas kopati: konj je pokopal s prednjima nogama / še to gredico moram pokopati
● star. nismo še pokopali vsega krompirja izkopali; pokopal ga je domači župnik obred, s katerim so ga pokopali, je opravil; ekspr. globoko je pokopala svoja čustva skrila, prikrila; ekspr. ti nas boš vse pokopala boš živela dalj kot mi; ekspr. nekatere ženske so bolnega soseda že dvakrat pokopale so že dvakrat začele govoriti, misliti, da je umrl; ekspr. ta stil so nekateri kritiki že hoteli pokopati razglasiti za nesodobnega; ekspr. dve ženi je že pokopal sta mu že umrli; knjiž., ekspr. pokopati kak dogodek v pozabo zavestno, hote pozabiti, se ga nehati spominjati; ekspr. to ga je v njihovih očeh pokopalo to je povzročilo, naredilo, da ga niso več cenili, spoštovali; da od njega niso več česa dobrega, ugodnega pričakovali; ekspr. marsikateri nadarjen človek se sam pokoplje povzroči, naredi, da se njegova nadarjenost ne uresniči
    pokopán -a -o:
    pokopani načrti, upi; v tem grobu je pokopan njegov sin; spomniti se davno pokopane ljubezni; s tem je vse naše delo pokopano
    ●     ekspr. za nas je on pokopan ne želimo imeti z njim več nobenih stikov, ne zmenimo se več zanj; ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ pokopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora
SSKJ²
pokopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pokopavati: pokopavanje mrličev; pokopavanje in sežiganje
SSKJ²
pokopávati -am nedov. (ȃ)
1. navadno z določenim obredom dajati, polagati truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokrivati: pokopavati mrtvece / na tem pokopališču več ne pokopavajo / ko je videl pogrebni sprevod, je vprašal, koga pokopavajo
♦ arheol. pokopavati v gomilah; etn. pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku v sprevodu vozi lutka iz slame in cunj in nato vrže v vodo, sežge
2. ekspr. delati, povzročati, da je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: s takimi izjavami ga pokopavate
SSKJ²
pokópič -a m (ọ̑)
1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran
2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli
SSKJ²
pokopováti -újem nedov. (á ȗ)
star. pokopavati: ko so ga pokopovali, je zelo jokala
SSKJ²
pokóra -e ž (ọ̑)
1. rel. kar je določeno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi: čaka ga pokora; naložil mu je hudo pokoro; pridiga o grehu in pokori / delati pokoro
● drži se, kakor bi pokoro delal je nerazpoložen, slabe volje
2. ekspr. kar je za koga neprijetno, mučno: revmatizem je moja pokora / v povedni rabi: pokora je poslušati njegovo večno godrnjanje; pokora je z njim
// kdor povzroča neprijetnosti, težave: že spet prihaja ta pokora / kot psovka zgani se, pokora pijana
SSKJ²
pokorávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pokoravati: pokoravanje narodov / pokoravanje staršem / pokoravanje prepovedim, zakonom
SSKJ²
pokorávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. s silo delati, da je kdo politično odvisen: na bojnem pohodu je pokoraval uporne kneze
    pokorávati se z dajalnikom
    upoštevati voljo, zahteve koga: pokoravati se staršem; noče se brezpogojno pokoravati / pokoravati se ukazom, zakonom / pokorava se vsem njenim željam; pren. jezik se ni hotel pokoravati tujim glasovom
SSKJ²
pokóren -rna -o prid., pokórnejši (ọ́ ọ̄)
1. navadno z dajalnikom ki se podreja oblasti, gospostvu koga: pokorni podložniki; biti pokoren staršem; tujcem niso hoteli biti pokorni; biti komu pokoren kot pes zelo, brezpogojno / biti pokoren očetovim ukazom; pokorni so zakonom / star., kot vljudnostna fraza sluga pokoren
2. ki vsebuje, izraža tako podrejanje: s pokornim nasmeškom je izpolnjeval vse ukaze
    pokórno prisl.:
    pokorno nosi težko breme; pokorno mu je služil / star., kot vljudnostna fraza pokorno javljam, da je vse urejeno
SSKJ²
pokorítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pokoriti1: poskus osvojitve in pokoritve države / pokoritev narave
SSKJ²
pokoríti1 -ím dov., pokóril (ī í)
s silo narediti, da je kdo
a) politično odvisen: pokoril je sosednje narode / dežele, mesta, ki so jih pokorili Rimljani / pokoriti z orožjem
b) podrejen, odvisen sploh: njega je le s težavo pokoril; pokoriti upornike; pren. človekova želja, da bi pokoril naravo
    pokoríti se z dajalnikom
    upoštevati voljo, zahteve koga: pokoriti se staršem / sklepu, ukazu so se morali vsi pokoriti
    pokorjèn -êna -o:
    pokorjene pokrajine
SSKJ²
pokoríti2 -ím nedov. (ī í)
star. kaznovati: takrat so učence pokorili s šibo
● ekspr. človeka pokorijo bolezni so mu v breme; ekspr. za ta korak se bo še pokoril občutil bo neprijetne, hude posledice; ekspr. za vlom se bo moral pokoriti nekaj let biti v zaporu, ječi
♦ rel. pokoriti se za grehe delati pokoro
SSKJ²
pokórnost -i ž (ọ́)
podrejanje oblasti, gospostvu koga: odrekati, priseči komu pokornost; od nje je zahteval pokornost; pokornost nadrejenim / to je storil iz pokornosti do svoje matere
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokórščina -e ž (ọ̄)
priznavanje oblasti, gospostva koga: kmetje so gosposki izkazovali, odpovedali pokorščino; zahtevati od otroka pokorščino; brezpogojna pokorščina; prisiliti k pokorščini / držati dežele v pokorščini; živeti v pokorščini
● ekspr. noge so mu nenadoma odpovedale pokorščino ni mogel hoditi
SSKJ²
pòkosílen -lna -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po kosilu: pokosilni počitek / pokosilno razpoloženje
SSKJ²
pokósiti1 -im dov. (ọ́)
pojesti kosilo: ko je pokosil, je šel na delo / pokositi enolončnico pojesti za kosilo
SSKJ²
pokosíti2 -ím dov., pokósil (ī í)
1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko; za letos smo pokosili
// s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik
2. ekspr. s streljanjem povzročiti, da kdo pade smrtno zadet, hudo ranjen: mitraljezec je pokosil pet napadalcev / pokositi s strojnico / del armade je pokosila artilerija pobila, uničila
// povzročiti, da kdo umre: pokosila ga je gripa, tuberkuloza; lakota je pokosila mnogo prebivalstva / vojna je pokosila veliko življenj
● ekspr. pokosila ga je smrt umrl je; branilec je grdo pokosil srednjega napadalca ga udaril nizko po nogah, da je padel
    pokošèn -êna -o:
    pokošeni travniki; na vrhu so kot pokošeni popadali po tleh
SSKJ²
pokosítriti -im dov. (í ȋ)
teh. prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pokositriti jekleno pločevino
    pokosítren -a -o:
    pokositrena posoda
SSKJ²
pokostenéti -ím dov. (ẹ́ í)
spremeniti se v kost: hrustanec pokosteni
SSKJ²
pokóstnica -e ž (ọ̑)
anat. tanka plast močnega veznega tkiva, ki pokriva kost: vnetje pokostnice
SSKJ²
pokòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo: pokot slepih mačic / žival se je okužila ob pokotu ob kotitvi
SSKJ²
pokovec gl. pokavec
SSKJ²
pókovka -e ž (ọ́)
1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: uporabnost pokovke / koruza pokovka
2. razpočena in napihnjena zrna take koruze: grizljati pokovko; prodajalec pokovke; uživanje pokovke; vrečka pokovke; avtomat za pokovko; sladoled, kokakola in pokovka
SSKJ²
pokozláti -ám dov. (á ȃ)
nizko pobruhati: pokozlati preprogo
    pokozlán -a -o:
    bil je blaten in pokozlan
SSKJ²
pokóžnica -e ž (ọ̑)
1. biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka pokožnica
2. anat. plast celic na površini kože, (kožna) povrhnjica: opazovati pokožnico pod mikroskopom
SSKJ²
pokracáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. počečkati: pokracali so vse stebre
    pokracán -a -o:
    pokracani listi papirja
SSKJ²
pokràj tudi pôkraj predl. (ȁ; ó)
star., z rodilnikom ob, zraven2: zavozil je v sneg pokraj ceste
SSKJ²
pokrájina tudi pokrajína -e ž (ā; í)
1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina
// določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine
2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine
● avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti
3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina2: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov
4. knjiž., s prilastkom področje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka
♦ pravn., v socializmu Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana
SSKJ²
pokrajínar -ja m (ȋ)
um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: pokrajinar in portretist
SSKJ²
pokrajínarstvo -a s (ȋ)
um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino; krajinarstvo: razvijati pokrajinarstvo
SSKJ²
pokrajínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na pokrajino:
a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika
b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej
c) pokrajinska uprava, zakonodaja
    pokrajínsko prisl.:
    ta država je pokrajinsko zelo različna
SSKJ²
pokrajínstvo -a s (ȋ)
1. pripadnost določeni pokrajini: poudarjati svoje pokrajinstvo / slabš. otresti se ozkega pokrajinstva
2. obravnavanje, prikazovanje značilnosti določene pokrajine: želeli so pospeševati pokrajinstvo v literaturi, znanosti
SSKJ²
pokramljáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas kramljati: malo sta posedela in pokramljala o tem in onem; z njo rad pokramlja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokrásti -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ȃ)
drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi
● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli
    pokráden -a -o:
    vrednost pokradenega blaga je bila velika
SSKJ²
pokratkočásiti -im dov. (á ȃ)
krajši čas kratkočasiti: prizadeval si je, da bi jih pokratkočasil; pokratkočasil se je s prijatelji
SSKJ²
pokŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
šport. nekoliko skrčiti: pokrčiti roke; pokrčiti noge v kolenu
    pokŕčen -a -o:
    pokrčeni prsti
SSKJ²
pokrégati -am dov. (ẹ̑)
pog. opomniti, ošteti: pokregal ga je, da se igra z življenjem
SSKJ²
pokrehávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. močno in hripavo pokašljevati: bolnik je pokrehaval
SSKJ²
pokreníti -krénem dov. (ī ẹ́) publ.
1. ukreniti, narediti: v podjetju niso še ničesar pokrenili za izboljšanje razmer; pokrenili so vse potrebno, da bodo štipendije pravočasno izplačane / zanimalo ga je, če bo kaj pokrenil zoper njega
2. dati pobudo, začeti: pokreniti akcijo; pokreniti prerod duhovnega življenja / pokreniti zanimanje za jezik vzbuditi
● publ. tudi njegovo stvar bo pokrenil začel reševati
SSKJ²
pokrepáti -ám dov., pokrêpal (á ȃ)
nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti: konji so pokrepali
// nizko pomreti: pokrepali bodo od lakote
SSKJ²
pokrepčáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je pokrepčala; pogreli so se in pokrepčali s čajem / ekspr. hladen zrak ga je pokrepčal osvežil
    pokrepčáti se 
    najesti in napiti se: pokrepčati se v gostilni
    pokrepčán -a -o:
    pokrepčana in spočita sta nadaljevala pot
SSKJ²
pokrepíti -ím dov., pokrépil (ī í)
knjiž. utrditi, okrepiti: gibanje ga je pokrepilo / dogodki so naše mnenje še pokrepili / vino ga je pokrepilo pokrepčalo, okrepčalo
    pokrepíti se 
    najesti in napiti se: v gostilni so se malo pokrepili
SSKJ²
pokrèt -éta m (ȅ ẹ́) zastar.
1. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja; gibanje: pokret se začne; pridružiti se mladinskemu pokretu
2. pohod, premik: pripraviti opremo za pokret / letala so ugotovila pokret sovražnih oddelkov proti prvim bojnim črtam
● ponosni pokreti gibi, kretnje
SSKJ²
pokréten -tna -o prid. (ẹ̄)
1. zastar. premičen, prestavljiv: pokretne vojaške bolnišnice; pokretne delavnice
2. ki se lahko premika, hodi: nekateri ranjenci so bili še pokretni; težko pokretni stari ljudje
SSKJ²
pokrétnik -a m (ẹ̑)
zastar. pobudnik, začetnik: pokretnik odprave, revolucije
SSKJ²
pokrikávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih krikati: ihtela je in tožeče pokrikavala / ekspr. fantje so se smejali in veselo pokrikavali povriskavali
SSKJ²
pokristjániti -im dov. (á ȃ)
spreobrniti v krščansko vero: pokristjaniti prebivalce / njeni starši so se pokristjanili
SSKJ²
pokristjánjenje -a s (ȃ)
glagolnik od pokristjaniti: pokristjanjenje Slovanov
SSKJ²
pokristjanjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pokristjanjevati: pokristjanjevanje Slovanov; proces pokristjanjevanja
SSKJ²
pokristjanjeváti -újem nedov. (á ȗ)
spreobračati v krščansko vero: pokristjanjevati prebivalce
SSKJ²
pokríti -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ)
1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko
// dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom
// na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili
2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo
4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj
// publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico slovenskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin
● knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil
    pokríti se 
    dati pokrivalo na glavo: bilo je hladno, zato se je pokril / pokriti se s kapo, klobukom
    pokrít -a -o
    deležnik od pokriti: s snegom pokrit grm; s tem so bili pokriti vsi izdatki; bil je raztrgan in pokrit z blatom; ven je šel toplo oblečen in pokrit; ležali smo pokriti s konjsko odejo; miza je bila pokrita z belim prtom
    // ki je v zaprtem prostoru ali ima streho: kopališče z odkritim in pokritim bazenom; pokrita tržnica; pokrito drsališče / pokrita greda greda, ograjena in navadno pokrita s steklom; zaprta greda
    ●     pokrit je z gosto dlako ima gosto dlako; v posodo mu je stresel le toliko, da je bilo dno pokrito zelo malo; ekspr. ranjenec je bil pokrit z ranami je imel veliko ran; pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti
    ♦     arhit. pokriti atrij atrij z bazilikalno streho
SSKJ²
pokritizírati -am dov. (ȋ)
krajši čas kritizirati: pokritizirali so njegov novi roman / rad pokritizira / ni mu prav, če ga kdo pokritizira
SSKJ²
pokrítje -a s (ȋ)
glagolnik od pokriti: pokritje strehe / sredstva za pokritje stroškov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokrítost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj pokrito: obvezna pokritost smrtno ponesrečenega na cesti
SSKJ²
pokriváč -a m (á)
1. nar. vzhodno krovec: bil je pokrivač / pokrivač slamnatih streh
2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom kar se rabi za pokrivanje: sneti pokrivače s topovskih delov; na steni so viseli pokrivači pokrovke; ležal je pod toplim pokrivačem odejo
SSKJ²
pokriváča -e ž (á)
nar. zahodno pokrovka: pokriti lonec s pokrivačo
SSKJ²
pokriválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se rabi za pokrivanje: pokrivalne plošče
SSKJ²
pokriválka -e [pokrivau̯ka tudi pokrivalka] ž (ȃ)
kar se rabi za pokrivanje: pokrivati tombolske številke s pokrivalkami
♦ fiz. stekelce, s katerim se opazovani predmet pod mikroskopom pokrije
SSKJ²
pokriválo -a s (á)
vsak od izdelkov za pokrivanje glave: nosi pokrivalo; klobuki in druga pokrivala / vstopil je s pokrivalom na glavi / moško, žensko pokrivalo
// kar se rabi za pokrivanje sploh: dati kruh pod pokrivalo; lijakasto pokrivalo
// knjiž., s prilastkom kar kaj pokriva: ledeno pokrivalo Grenlandije / vrniti Krasu gozdno pokrivalo
SSKJ²
pokrívanje -a s (í)
glagolnik od pokrivati: pokrivanje posejane grede / pokrivanje strehe / pokrivanje njegovih napak, revščine / pokrivanje izgub, primanjkljaja / pokrivanje porabe
SSKJ²
pokrívati -am nedov. (í)
1. dajati, polagati na odprt del ustrezen predmet: pokrivati lonce
// dajati, polagati na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: zaradi slabega vremena pokrivati toplo gredo / otroka pokriva z eno odejo
// na streho polagati kritino: pokrivati streho / hišo pokrivati z opeko, slamo
2. delati, da je kaj nevidno: kodri ji pokrivajo čelo; spodnji del obraza pokriva brada / rdeča ruta ji pokriva obledele lase; plešo si pokriva z lasuljo / ta oljnata barva dobro pokriva dela, da barva podlage ni več vidna
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že pokriva sneg; dolino je pokrivala gosta megla / lica ji pokriva živa rdečica
// rastoč biti, nahajati se kje: glavni del te planote pokrivajo gozdovi / telo pokriva dlaka
4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: pokrivati izdatke; s tem bodo pokrivali potne stroške
// publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: pokrivati stanovanjske potrebe; pokrivajo skoraj vso petrolejsko potrošnjo
5. publ. imeti kje področje dejavnosti: ministrstvo pokriva področje kulture, izobraževanja in znanosti
● ekspr. že nekaj let ga pokriva črna zemlja je mrtev (in pokopan); ekspr. črke že pokriva prah niso več vidne
♦ rad. novi radijski, televizijski oddajnik pokriva tudi ta del dežele omogoča sprejem programa tudi v tem delu dežele
    pokrívati se 
    1. dajati pokrivalo na glavo: odkriva se in ponovno pokriva / pozimi se pokriva nosi pokrivalo / pokrivati se s klobukom
    2. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: predavanji obeh profesorjev se pokrivata; prvi in drugi televizijski program se pokrivata / pomena se ne pokrivata; to se deloma, vsebinsko pokriva
    pokrivajóč -a -e:
    pokrivajoč si obraz, je zajokala; dobro pokrivajoča oljnata barva; rdečica, pokrivajoča ji lica in vrat
SSKJ²
pokríven -vna -o prid. (ȋ)
ki se rabi za pokrivanje: vsi pokrivni elementi so bili iz jeklene pločevine
♦ teh. pokrivni emajl
SSKJ²
pokrížati -am dov. (ī)
rel. z gibom roke ali predmeta narediti križ: pokrižala je otroka; pred jedjo se je pokrižal
SSKJ²
pokŕmiti -im dov., tudi pokrmíte; tudi pokrmíla (ŕ)
s krmljenjem porabiti: pokrmili so že veliko sena / slabo sadje lahko pokrmimo živalim uporabimo za krmo
SSKJ²
pokrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zakrneti: zaradi življenja v temi so jim oči sčasoma pokrnele / drevesa so zaradi škodljivih plinov pokrnela okrnela
    pokrnèl in pokrnél -éla -o:
    pokrneli ostanki kril
SSKJ²
pokrókati -am dov. (ọ̑)
pog. krajši čas krokati: rad pokroka s prijatelji / šli so in malo pokrokali
SSKJ²
pokrómanje -a s (ọ̑)
glagolnik od pokromati: pokromanje valjev
SSKJ²
pokrómati -am dov. (ọ̑)
teh. prekriti kovino s tanko plastjo kroma: pokromati ročaj
    pokróman -a -o:
    pokromani kovinski deli kolesa
SSKJ²
pokrónati -am dov. (ọ̑) pog., v zvezi z ga
1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal
// narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal
2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali
SSKJ²
pokrôpati -am tudi pokrópati -am dov. (ȏ; ọ̑) nar. koroško
1. politi s kropom: pokropati zelenjavo
2. potreti, pobiti1: te besede so ga precej pokropale
    pokrôpan tudi pokrópan -a -o:
    ves pokropan je odšel
SSKJ²
pokropíti -ím dov., pokrópil (ī í)
v krščanskem okolju razpršiti kapljice blagoslovljene vode po mrliču: pokropiti z oljčno vejico
// tako izkazati spoštovanje mrliču: prišli so ga pokropit / pokropiti mrliča
// s prošnjo za božjo naklonjenost razpršiti kapljice blagoslovljene vode sploh: za božič so pokadili in pokropili; pokropiti se in pokrižati
SSKJ²
pokrotíti -ím dov., pokrótil; pokročèn tudi pokrotèn (ī í)
ekspr. (nekoliko) obvladati, zadržati: le s težavo je pokrotil fanta / pokrotiti strasti
SSKJ²
pokròv -ôva m (ȍ ó)
1. zgornji del kake priprave za pokrivanje, zapiranje: odpreti, zapreti pokrov; povezniti pokrov na posodo; pokriti škatlo s pokrovom / straniščna školjka z dvižnim pokrovom; varnostni, zaščitni pokrov; pokrov krste
// kar se rabi za pokrivanje, zavarovanje: dati sir pod steklen pokrov; pokrov na ladijskem krovu; pokrov pri kmečki peči; pren., ekspr. nad mestom je danes siv nebesni pokrov
2. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor: izstopil je in vzdignil pokrov / pešca je vrglo na pokrov motorja; pokrov vozila
♦ gozd. pokrov veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope; grad. pokrov betonska, jeklena plošča za pokrivanje jaškov, kanalov; glasb. pokrov lesena plošča, ki pokriva zgornji del trupa pri godalih; teh. navojni pokrov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokrováča -e ž (á)
1. morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama, očmi in številnimi tipalkami: pokrovače hitro plavajo / velika pokrovača / gratinirane pokrovače; pokrovače na žaru; pokrovače, kozice in lignji
2. v zvezi jakobova pokrovača rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: prodajati jakobove pokrovače / gratinirane jakobove pokrovače; jakobove pokrovače na žaru
SSKJ²
pokrôvček -čka m (ō)
manjšalnica od pokrov: pokrovček dobro drži; odviti pokrovček; pipa, ura s pokrovčkom
// ekspr. kar je temu podobno: papriki odrezati pokrovček in jo očistiti
SSKJ²
pokrôvec -vca m (ō) star.
1. pokrov, pokrovček: odpreti pokrovec škatle; zlata ura z emajliranim pokrovcem
2. pokrovka: po steni so viseli pokrovci in korci
● nar. vzhodno oče je vrgel pokrovec po kobili odejo
♦ čeb. pokrovec tanka prevleka iz voska na celici sata z zalego ali medom; zool. pokrovec kožna guba na škržatovem cvrčalu; škržni pokrovec parni del telesa, ki ob straneh pokriva škrge
SSKJ²
pokrovítelj -a m (ȋ)
kdor koga ali kaj ščiti, varuje: ima dosti prijateljev in pokroviteljev / pokrovitelj društva
// kdor v reklamne namene gmotno podpira, omogoča kako dejavnost, izvedbo česa: generalni, glavni pokrovitelj; pokrovitelj akcije, srečanja
// ugledna osebnost, ki simbolično skrbi za prireditev: pokrovitelj razstave, tekmovanja / častni pokrovitelj
SSKJ²
pokrovíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki koga ščiti, varuje: bila jim je pokroviteljica / država pokroviteljica in zaveznica
// ženska ali država, ustanova, ki v reklamne namene gmotno podpira, omogoča kako dejavnost, izvedbo česa: generalna, glavna pokroviteljica; pokroviteljica akcije, projekta
// ugledna osebnost ženskega spola, ki simbolično skrbi za prireditev: bila je pokroviteljica novoletnega plesa / častna pokroviteljica
SSKJ²
pokrovíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pokrovitelje ali pokroviteljstvo: pokroviteljska vloga vzgojiteljev / ekspr. govoriti s kom v pokroviteljskem tonu
    pokrovíteljsko prisl.:
    pokroviteljsko ga je potrepljal po rami; sam.: nekaj pokroviteljskega sva čutila do spečih tovarišev
SSKJ²
pokrovíteljstvo -a s (ȋ)
dejavnost pokroviteljev: potreboval bi njegovo pokroviteljstvo; pokroviteljstvo predstojnikov / pokroviteljstvo nad kongresom je prevzela velika gospodarska družba / organizirati koncerte pod pokroviteljstvom glasbene akademije
SSKJ²
pokrôvka -e ž (ō)
kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje (kuhinjske) posode: vzdigniti pokrovko z lonca; pokriti s pokrovko; pren., ekspr. industrijski dimniki in avtomobilski izpuhi so ustvarili nad mestom pokrovko iz plinov in prahu
♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču
SSKJ²
pokŕpati -am dov. (r̄)
1. drugega za drugim zakrpati: otrokom je pokrpala hlače, perilo / ribiči so pokrpali svoje mreže / pokrpati luknje
// na več mestih zakrpati: pokrpati bluzo
● ekspr. v bolnišnici so ponesrečenca pokrpali in pozdravili mu zašili rane
2. ekspr. narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelovanjem lukenj; popraviti: spomladi so pokrpali streho
    pokŕpan -a -o:
    pokrpan nahrbtnik; pokrpane ceste
SSKJ²
pokrstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pokrstiti: pokrstitev poganskega ljudstva
SSKJ²
pokrstíti in pokŕstiti -im dov., pokŕščen (ī ŕ)
1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti: pokrstil je vse otroke, ki so jih prinesli
2. zastar. pokristjaniti: pokrstiti pogane; to je judinja, ki se je pokrstila
● zastar. odkupil je sužnja, ga pokrstil in mu bil za botra dal krstiti; zastar. prišleca so sosedje takoj šaljivo pokrstili mu dali ime, vzdevek
SSKJ²
pokrtáčiti -im dov. (á ȃ)
očistiti, pogladiti s krtačo: čevlje še malo pokrtači / pokrtačiti lase na čelo usmeriti jih
SSKJ²
pokúhati -am dov. (ú ȗ)
1. krajši čas kuhati: priliti vode in pokuhati; dodati zrezano hrenovko in jed pokuhati; ko se češnje pokuhajo, dodamo še jagode
2. s kuhanjem porabiti: pokuhala je že ves krompir / pokuhati sadje v žganje; vsa tekočina se je pokuhala
    pokúhan -a -o:
    politi s pokuhanim sokom
    ●     nar. štajersko bil je precej pokuhan potrt, pobit
SSKJ²
pokúkati -am dov. (ū ȗ)
1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukati izza drevesa; pokukati skozi ključavnico; pokukala je v njegovo sobo / pokukati iz luknje; pren. izza oblakov je pokukalo sonce
// pogledati: pokukala sta čez greben; radoveden pokuka skozi okno
2. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice; pogledati: krilo ji je pokukalo izpod plašča / prvi žafrani in zvončki so že pokukali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje
● ekspr. knjige še pokukal ni se ni učil, ni bral; ekspr. rad pokuka v kozarček rad ima alkoholno pijačo; ekspr. prvošolčki so pred dnevi prvič pokukali v razred prišli, stopili v šolo; ekspr. kako se postavlja, pa je komaj pokukal v svet komaj je postal samostojen, odrasel; ekspr. pokukati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna
SSKJ²
pokukávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. večkrat pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukavati izza drevesa; med pogovorom je pokukaval na vrata; pren. izza oblakov je pokukavalo sonce
// večkrat pogledati: iz vaških hiš so pokukavali ljudje
● ekspr. izpod klobuka so pokukavali kodrčki gledali
SSKJ²
pokúp -a m (ȗ)
glagolnik od pokupiti: pokup blaga; sredstva za pokup
SSKJ²
pokupíti in pokúpiti -im dov. (ī ú)
drugega za drugim kupiti: pokupiti vse izvode; pokupiti gozdove od sosedov / pokupili so vso zalogo; zbiralci so že pokupili, kar je bilo vrednega
SSKJ²
pokuríti in pokúriti -im dov. (ī ú)
s kurjenjem porabiti: pokurila je vsa drva; pokuriti suhe veje
// pog. porabiti: ta motor pokuri malo bencina; danes smo pokurili veliko toka
● ekspr. pokuril je precej tobaka pokadil
SSKJ²
pokúsiti -im dov., pokúšen (ú ȗ)
dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokusila je kavo, če je dovolj sladka; vino je pokusil, nato pa popil; kuharica jed večkrat pokusi / prinesla jim je pokusit, kakšno potico je spekla; povabil jih je, da bi pokusili novo vino
// ekspr., navadno z nikalnico malo popiti, pojesti: kruha ni niti pokusil; vino je samo pokusil / črne kave sploh ne pokusi pije; svinine še dolgo ne bo smel pokusiti jesti / pokusite no kakšen piškot kot povabilo pojejte, vzemite
SSKJ²
pokúšanje -a s (ú)
glagolnik od pokušati: pokušanje specialitet; pokušanje vina za Martinovo / ukvarjati se s pokušanjem peciva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokúšati -am nedov. (ú)
dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokušati jedi in pijače; strokovno pokušati / pokušal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokušali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokušal, ko boš pretakal
// ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokušaj; kosilo je le pokušala
SSKJ²
pokuševálec -lca [pokuševau̯ca tudi pokuševalca] m (ȃ)
strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina
// kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino
SSKJ²
pokúšina -e ž (ȗ)
ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: ponuditi v pokušino; vabiti na brezplačno pokušino; vinska pokušina; ogled, razstava in vodena pokušina vin
SSKJ²
pokúšnja -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje
2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo
3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti
SSKJ²
pokvantáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. krajši čas kvantati: rad pokvanta / spet je nekaj pokvantal o njej
SSKJ²
pokvára -e ž (ȃ) zastar.
1. glagolnik od pokvariti: mleko je na takem kraju izpostavljeno pokvari / pokvara organa poškodba
2. okvara: pokvaro so opazili in takoj popravili
SSKJ²
pokváriti -im dov. (á ȃ)
1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; računalnik se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo
2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje
// povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid
3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge
4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje
5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico
● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo
    pokváriti se 
    postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila
    pokvárjen -a -o:
    pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek
SSKJ²
pokvárjati -am nedov. (á)
1. večkrat pokvariti: pokvarjati avto
2. kvariti: zavist mu pokvarja veselje / izpušni plini pokvarjajo zrak
SSKJ²
pokvárjenec -nca m (ȃ)
ekspr. pokvarjen človek: izogibati se pokvarjencev; kriminalci in drugi pokvarjenci / kot psovka kako pa govoriš, pokvarjenec pokvarjeni
SSKJ²
pokvárjenka -e ž (ȃ)
ekspr. pokvarjena ženska: imeli so jo za pokvarjenko; prebrisana pokvarjenka
SSKJ²
pokvárjenost -i ž (ȃ)
značilnost pokvarjenega: pokvarjenost hrane / njegova moralna pokvarjenost
SSKJ²
pokvarljív -a -o prid. (ī í)
ki se pokvari: pokvarljiva živila; jajca so zelo pokvarljiva / hitro, lahko pokvarljivo blago
SSKJ²
pokvarljívost -i ž (í)
značilnost pokvarljivega: pokvarljivost živila / pokvarljivost blaga
SSKJ²
pokvartáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas kvartati: sedli so k mizi, da bi pokvartali
SSKJ²
pokvéčenec -nca m (ẹ̑)
ekspr. izmaličen, iznakažen človek: med berači je bilo tudi nekaj pokvečencev
SSKJ²
pokvéčenost -i ž (ẹ̑)
ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize
SSKJ²
pokvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. izmaličiti, iznakaziti: kje so te tako pokvečili / beda je pokvečila njegovo postavo; pren. njegove misli so v prevodu čisto pokvečili
// skriviti, skrivenčiti: vihar je pokvečil drevje
    pokvéčen -a -o:
    pokvečeni borovci; klobuk je bil moker in pokvečen; nos ima ves pokvečen
SSKJ²
pokvéka -e ž (ẹ̑) slabš.
1. izmaličen, iznakažen človek: po nesreči je ostal pokveka / kot psovka pokveka pijanska, izgini
2. izmaličenost, iznakaženost: vzbujati grozo zaradi svoje pokveke
SSKJ²
pokvékast -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. izmaličen, iznakažen: bil je pokvekast / kot psovka kam rineš, pokveka pokvekasta
SSKJ²
pól1 -a m (ọ̑)
1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; območje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol
2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol
3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti
♦ astron. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôl2 [pou̯] prisl. (ȏ)
1. izraža enega od obeh enakih delov
a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
// s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
2. izraža približno polovično
a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
SSKJ²
pôl3 prisl. (ó)
izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol enih, pol ene, pol ena je; (ura) je pol osmih, pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol enih, ob pol ene, ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330
SSKJ²
pol... ali pôl... [pou̯] prvi del zloženk (ȏ)
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep
SSKJ²
pôla -e ž (ó)
1. večji kos papirja pravokotne oblike: preganiti polo; pregledoval je dolge pole, popisane s številkami / razrezati papir na pole / pola papirja
// s prilastkom tak kos papirja, prirejen za različne namene: popisna pola; izpolniti vprašalno polo / izrezovalna pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo; krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu
2. obrt. sestavni del ženskega krila od pasu do roba krila: urezati pole; sprednja, zadnja pola / krilo na štiri pole
3. nav. mn., star., navadno s prilastkom spodnji del daljšega oblačila, zlasti suknjiča, plašča: zaplesti se v plaščne pole; halja z dolgimi polami
● zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ biol. klična pola zarodna plast; min. pola tanjša plast rudnine; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; knjigoveška pola kos papirja določene velikosti, ki navadno trikrat preganjen dá v knjigi šestnajst strani; tiskovna ali tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; vzorčna pola natisnjena pola za ogled; um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka; zal. idealna avtorska pola
SSKJ²
polábski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Polabje: polabska pokrajina / Polabski Slovani
SSKJ²
polagáč -a m (á)
polagalec: bil je upokojen kot polagač železniških tirov
SSKJ²
polagálec -lca [polagau̯ca tudi polagalca] m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s polaganjem: postati polagalec umetnih mas, keramičnih ploščic, tapet / polagalec cevi; iskalci in polagalci min
♦ voj. polagalec min vojna ladja, letalo, helikopter za polaganje min; minopolagalec
SSKJ²
poláganje -a s (ȃ)
glagolnik od polagati: polaganje desk, obkladkov / polaganje parketa, tapet / polaganje kabla / polaganje krme / polaganje izpitov / polaganje rok metoda naravnega zdravljenja v alternativni medicini, pri kateri univerzalna življenjska energija prek rok, dlani terapevta prehaja na pacienta
● nar. ker niso imeli dovolj polaganja, so morali enega vola prodati (živinske) krme
♦ rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju
SSKJ²
polágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da prihaja kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati
b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob
2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete
// dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi
3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi
4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči2: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda
5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega
6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
♦ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati
SSKJ²
polágoma prisl. (ȃ)
1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: zrak se polagoma segreva; polagoma je spoznal resnost položaja; zanimanje je polagoma začelo upadati
// izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: polagoma se pomiriti, rasti
2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: polagoma se mu vrača spomin / pot se polagoma spušča ne strmo / bolj polagoma govorite, da ne zbudite otroka bolj tiho
SSKJ²
poláhen -hna -o prid. (ȃ)
star. lahen, rahel: polahno prehajanje ene oblike v drugo
    poláhno prisl.:
    polahno stopati
SSKJ²
poláhko prisl. (ȃ) star.
1. na lahko, na rahlo: polahko božati; stopaj polahko, da ne prebudiš otroka
2. izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo; počasi: polahko se približati; ptica polahko zamahuje s krili / le polahko, saj se nikamor ne mudi
SSKJ²
poláhkoma prisl. (ȃ)
star. na lahko, na rahlo: vrata se polahkoma odprejo
SSKJ²
poláj -a m (ȃ)
bot. zdravilna rastlina z rdečkastimi ali vijoličastimi cveti v socvetjih, Mentha pulegium: na travniku raste polaj / čaj iz polaja
SSKJ²
polájšanje -a s (ȃ)
star. olajšanje: polajšanje bolečin / začutiti polajšanje
SSKJ²
polájšati -am dov. (ȃ)
star. olajšati: polajšati bolečine; polajšati revščino / polajšati pot navzgor / polajšati težo
SSKJ²
polakírati -am dov. (ȋ)
prekriti z lakom: polakirati parket; nohte si je polakirala z novim lakom
● pog., ekspr. samo čakal je, kdaj bi jo polakiral odšel, zbežal
    polakíran -a -o:
    polakiran les
SSKJ²
polákomiti se -im se dov. (á)
star. polakomniti se: polakomil se je njihovega denarja, zemlje
SSKJ²
polákomniti se -im se dov. (á)
postati lakomen česa: oženil se je z bogato vdovo, ker se je polakomnil njenega denarja; razpadajoče hiše se ni nihče polakomnil; polakomniti se oblasti
SSKJ²
polánda -e ž (ȃ)
zool. skuši podobna morska riba, Sarda sarda:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poláren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na območje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno območje
● knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik
2. nanašajoč se na pol1 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja
♦ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem območju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca
    polárno prisl.:
    polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna
SSKJ²
polariméter -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje optične aktivnosti snovi:
SSKJ²
polaritéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. polarnost: to sta polariteti, med katerima je razpeta filozofija tega časa
♦ fiz. magnetna polariteta magnetna polarnost
SSKJ²
polarizácija -e ž (á)
glagolnik od polarizirati: polarizacija svetlobe; eliptična, krožna polarizacija / magnetna polarizacija; polarizacija galvanskih členov / zaustaviti polarizacijo sveta na bogate in revne; gospodarska, politična, vojaška polarizacija; publ. polarizacija sil v Evropi
♦ fiz. pojav, da ima svetloba po smeri določeno jakost električnega polja
SSKJ²
polarizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na polarizacijo: polarizacijska prizma / polarizacijski proces v kapitalistični družbi
♦ fiz. polarizacijski mikroskop mikroskop, ki uporablja polarizirano svetlobo; polarizacijska ravnina ravnina, pravokotna na smer električnega polja
SSKJ²
polarizátor -ja m (ȃ)
teh. priprava, ki polarizira svetlobo:
SSKJ²
polarizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. fiz. narediti iz nepolarizirane svetlobe polarizirano: reža svetlobo polarizira; eliptično, linearno polarizirati
2. elektr. povzročiti nastanek polov: polarizirati elektrolitni kondenzator; kos železa se v magnetnem polju polarizira
3. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj izoblikuje v nasprotji: njegova lirika je duhovnost in snovnost polarizirala / tako pisanje lahko polarizira javno mnenje; nobeno dramsko delo do zdaj ni ocenjevalcev tako polariziralo kot to ni izzvalo tako različnih mnenj; mnenja so se hitro polarizirala / v tem obdobju se začne otrokovo čustveno življenje polarizirati na jaz – drugi
    polarizíran -a -o:
    roman je polariziran okoli dveh tečajev – svobode in reda; idejno polarizirano meščanstvo
    ♦     fiz. polarizirana svetloba svetloba, ki ima določeno smer električnega polja
SSKJ²
polárnica -e ž (ȃ)
knjiž. severnica: orientirati se po polarnici / zvezda polarnica / v astronomiji Polarnica in druge zvezde Malega medveda
SSKJ²
polárnik -a m (ȃ)
1. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine; tečajnik: letalo je preletelo polarnik; polarnik in povratnik / južni, severni polarnik
2. knjiž. prebivalec polarnih dežel: polarniki so lovci in ribiči
3. publ. udeleženec odprave na polarno območje: polarniki in himalajci
SSKJ²
polárnost -i ž (ȃ) knjiž.
1. lastnost, značilnost polarnega: polarnost oblike in vsebine; polarnost spolnih partnerjev
2. obstajanje polov, nasprotij znotraj celovitega pojava: ta polarnost je temelj vsakršne ustvarjalnosti; polarnost med občim in posameznim; zakon polarnosti
♦ fiz. električna, magnetna polarnost
SSKJ²
polaroíd -a m (ȋ)
fot. kamera, ki takoj po snemanju izdela sliko: snemati s polaroidom; polaroid za barvne, črno-bele posnetke; v prid. rabi: polaroid kamera
SSKJ²
polaroíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na polaroid: polaroidni film; polaroidni posnetek / polaroidna kamera
SSKJ²
polasáti -ám dov. (á ȃ)
prijeti za lase in stresti: polasala ga je in potegnila za uho; sprli sta se in se celo polasali
● nar. travo so samo polasali površno pokosili
    polasáti se ekspr.
    stepsti se, pretepsti se: v sosednji vasi so se malo polasali
SSKJ²
poláskati -am in poláskati se -am se dov. (á)
navadno z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ugaja ji, če ji kdo polaska; s takimi besedami mu ni ravno polaskal / ti imaš karakter, mu je polaskal / polaskati njegovi nečimrnosti
● knjiž. rad bi se mu polaskal prikupil
    poláskan -a -o:
    bil sem polaskan, ker se je obrnil name za nasvet; čuti se polaskanega
SSKJ²
polastítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od polastiti se: polastitev ozemlja
SSKJ²
polastíti se -ím se dov., polástil se (ī í)
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polastiti se njegovega denarja / sovražnik se je z orožjem polastil mesta / polastiti se oblasti
// ekspr. narediti, da pride kaj osebku v uporabo: bila sva hitrejša in sva se brž polastila klopi
2. nav. ekspr. dobiti močen vpliv, oblast nad kom: hotela se ga je polastiti; ne mara, da bi se ga kdo polastil / skupina drugače mislečih se je hotela polastiti društva
● ekspr. brž ko je vstopil, se ga je polastila za ves večer dosegla, da je bil samo v njeni družbi; ekspr. v strasti se je je polastil imel z njo ljubezenski, spolni odnos
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ginjenost, groza, radost se ga je polastila; nemir, strah se je polastil množice / temna slutnja se mu je polastila duše
    polaščèn -êna -o:
    polaščen človek
SSKJ²
poláščanje -a s (á)
glagolnik od polaščati se: polaščanje dobrin / svet nemorale in polaščanja
SSKJ²
poláščati se -am se nedov. (á)
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: polaščati se tujega / polaščati se oblasti
2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, moč nad kom: polaščati se ljudi
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: obup, strah, veselje se ga polašča; polašča se ga spanec, utrujenost / dvom se polašča njegovega duha
SSKJ²
polaščeválec -lca [polaščevau̯ca in polaščevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor se česa polašča: po vsem hlepeči polaščevalci in izkoriščevalci sveta / polaščevalci in polaščeni posamezniki
SSKJ²
polaščeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na polaščanje: ta dejavnost ni bila polaščevalna / polaščevalne vojne / polaščevalna nagnjenja posameznikov polaščevalska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polaščeválski -a -o [polaščevalski in polaščevau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na polaščevalce: polaščevalska nagnjenja posameznikov / polaščevalska ideologija
SSKJ²
polaščeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
polaščati se: polaščevati se tujega ozemlja / polaščevati se njihovih idej / otožne misli se ga polaščujejo; strah se ga polaščuje
SSKJ²
polatíniti -im dov. (í ȋ)
narediti kaj latinsko, rimsko: polatiniti pokrajino
    polatínjen -a -o:
    polatinjena in pogrčena imena
SSKJ²
pôlávtocésta -e [pou̯au̯tocesta] ž (ȏ-ȃ-ẹ́)
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polovična avtocesta: nekdanja gorenjska polavtocesta; cestninska postaja na polavtocesti; varčevanje in gradnja polavtocest
SSKJ²
pôlavtomát -a [pou̯au̯tomat] m (ȏ-ȃ)
tehnična naprava, stroj, ki opravlja določene, bistvene faze dela brez človekovega sodelovanja: polavtomat za struženje lesa
SSKJ²
pôlavtomátičen -čna -o [pou̯au̯tomatičən] prid. (ȏ-á)
1. ki ni popolnoma avtomatičen: polavtomatični stroji; polnjenje je polavtomatično
2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: polavtomatično delo ga ni veselilo
SSKJ²
pôlavtomátski -a -o [pou̯au̯tomatski] prid. (ȏ-ȃ)
1. ki ni popolnoma avtomatski: polavtomatski pralni stroj; polavtomatsko polnjenje
♦ ptt polavtomatska telefonska centrala nekdaj centrala, pri kateri telefonist sprejme naročilo osebno, zaželeno zvezo pa vzpostavlja avtomatsko; voj. polavtomatska puška puška, ki se sama polni in prazni, mora pa se sprožiti za vsak strel posebej
2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: njegovi gibi so postajali polavtomatski
SSKJ²
polážič -a m (ȃ)
nar. vzhodno kolednik: prišli so polažiči
SSKJ²
pôlbél -a -o [pou̯beu̯] prid. (ȏ-ẹ́)
v zvezah: polbel(i) kruh kruh iz polbele moke; polbela moka pšenična moka, ki vsebuje večjo količino otrobov kot bela
SSKJ²
pôlblázen -zna -o [pou̯blazən] prid. (ȏ-á ȏ-ā)
ekspr. skoraj blazen: vsi so se izogibali polblaznega soseda / vročičen, polblazen pogled / biti polblazen od groze, žalosti / lotil se ga je polblazen strah
SSKJ²
pôlbóg -á [pou̯bog-] m, mn. pôlbogôvi; im., tož. dv. pôlbogôva in pôlbogá (ȏ-ọ̑)
1. mitol. bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti: pragozdni Indijanci so raziskovalce imeli za polbogove; bogovi in polbogovi / polbog Prometej heroj
2. ekspr. človek, ki ima
a) izredne sposobnosti, uspehe: življenje tega vojskovodje je življenje polboga / zgodovina je tega pisatelja naredila za polboga
b) precejšnjo veljavo: politični bogovi in polbogovi mislijo drugače
SSKJ²
pôlbràt -bráta [pou̯brat] m, im. mn. pôlbrátje stil. pôlbráti (ȏ-ȁ ȏ-á)
1. moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima enega brata in dva polbrata
2. ekspr. kar je čemu po določenih lastnostih, značilnostih zelo sorodno, podobno: apnenec in njegov polbrat dolomit
SSKJ²
pôlbúden -dna -o [pou̯budən] prid. (ȏ-ú ȏ-ū)
ki ni popolnoma buden, zbujen: komaj polbudna ni dobro razumela, kaj se dogaja
// nanašajoč se na stanje, ko kdo ni popolnoma buden, zbujen: polbudno reagiranje / s tresenjem je spravil spečega v polbudno stanje
SSKJ²
pôlcelulóza -e [pou̯celuloza] ž (ȏ-ọ̑)
teh. vlaknata snov, izdelana iz lesa delno kemično, delno mehansko: izdelovati papirno embalažo, karton iz polceluloze
SSKJ²
pôlcilínder -dra [pou̯cilindər] m (ȏ-í)
trdo, zgoraj izbočeno moško pokrivalo: nositi polcilinder
SSKJ²
pôlcitáten -tna -o [pou̯citatən] prid. (ȏ-ȃ) jezikosl.
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda, varianta besede; polcitatna lastna imena
SSKJ²
pôlčas -a in pôlčàs -čása [pou̯čas] m (ȏ; ȏ-ȁ ȏ-á)
vsaka od dveh, navadno z odmorom ločenih dob košarkarske, nogometne tekme: prvi polčas je minil brez golov; zaradi zavlačevanja je sodnik podaljšal drugi polčas za eno minuto
● sodnik je odpiskal polčas naznanil konec prve take dobe
// del košarkarske, nogometne tekme, odigrane v taki dobi: radio je prenašal samo drugi polčas
SSKJ²
pôlčévelj -vlja [pou̯čevelj] m (ȏ-ẹ̑)
nav. mn., zastar. nizki čevelj: nositi polčevlje
SSKJ²
pôlčlôvek -éka [pou̯človek] m ed. in dv. (ȏ-ó ȏ-ẹ́)
ekspr. človek brez določenih pozitivnih, moralnih lastnosti: čustveno nerazvit, izrazito razumarski polčlovek / on je slabič, polovičar, polčlovek; prim. polljudje
SSKJ²
pôlčŕn -a -o [pou̯čərən in pou̯čərn] prid. (ȏ-ŕ)
v zvezi polčrni kruh kruh iz polbele moke; polbeli kruh: hlebec polčrnega kruha
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôldan -dnéva [pou̯dan] m (ȏ ẹ̑)
1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / zastar., v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
● ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem
2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva
3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
SSKJ²
poldánji -a -e [pou̯danji] prid. (á)
star. opoldanski: poldanja vročina pripeka; poldanje sonce
● zastar. poldanja pokrajina južna
SSKJ²
poldánski tudi pôldanski -a -o [pou̯danski] prid. (á; ȏ)
opoldanski: poldanska vročina; poldansko sonce
● zastar. poldanska stran mesta južna
SSKJ²
pólder -ja m (ọ̄)
nav. mn., geogr. z nasipi zavarovan, (delno) osušen svet, ki leži nižje od morske gladine: spreminjati v rodovitne polderje / nizozemski polderji
SSKJ²
pôldívji -a -e [pou̯diu̯ji] prid. (ȏ-í)
1. ki živi del leta pri človeku, del leta pa svobodno v naravi: poldivji severni jeleni
2. ki je po določenih lastnostih, značilnostih podoben divjemu: poldivja plemena
SSKJ²
pôldne -dnéva [pou̯dne] s, v prislovni rabi:, rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) ed.
1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližalo se je poldne; do poldneva je ležal; proti poldnevu se je začel odpravljati; malo pred poldnevom sta se vrnila / poldne je / odzvoniti, zvoniti poldne / v prislovni rabi prišel je do, proti poldne
● ekspr. v želodcu mi zvoni poldne lačen sem
2. knjiž. zenit: sonce še ni doseglo poldneva; sonce se je vzpenjalo v poldne / poldne življenja
3. zastar. jug: vihar se je bližal od poldneva; proti poldnevu obrnjen gozd; prim. dopoldne1, poldan, predpoldne1
SSKJ²
pôldnéven -vna -o [pou̯dnevən] prid. (ȏ-ẹ̑)
ki traja pol dneva: odpravili so se na poldnevni izlet; poldnevno delo / prišel je po poldnevni zaslužek
● star. poldnevno sonce opoldansko
♦ šol. poldnevni pouk delo šole v eni izmeni; pouk istih učencev samo dopoldne ali samo popoldne
SSKJ²
poldnévnik -a [pou̯dneu̯nik tudi poldneu̯nik] m (ẹ̑)
geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola: mesti ležita na istem poldnevniku; poldnevniki in vzporedniki / greenwiški poldnevnik ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni poldnevnik poldnevnik določenega kraja; začetni poldnevnik ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine
♦ astron. nebesni poldnevnik umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit
SSKJ²
poldnévniški -a -o [pou̯dneu̯niški tudi poldneu̯niški] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na poldnevnik: reka teče v poldnevniški smeri / poldnevniški krog / poldnevniška ravnina
SSKJ²
pôldôlg -a -o [pou̯dou̯g-] prid. (ȏ-ȏ ȏ-ó)
srednje dolg: poldolgi lasje
SSKJ²
pôldorásel -sla -o tudi pôldorástel -tla -o [pou̯dorasəu̯; pou̯dorastəu̯] prid. (ȏ-ā ȏ-á)
ki ni popolnoma dorastel, doraščen: poldorasla rž, žival; poldorasla dekleta
SSKJ²
pôldrág -a -o [pou̯drag-] prid. (ȏ-ȃ ȏ-á)
v zvezi poldrag(i) kamen kristal trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: ahat, ametist in drugi poldragi kamni
SSKJ²
pôldremávica -e [pou̯dremavica] ž (ȏ-ȃ)
stanje med budnostjo in rahlim spanjem: ležati v poldremavici
SSKJ²
poldrúgi -a -o [pou̯drugi] štev. (ȗ)
izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu
SSKJ²
poldrúgmilijónski -a -o [pou̯drugmilijonski] prid. (ȗ-ọ̑)
nanašajoč se na milijon in pol: poldrugmilijonski narod; poldrugmilijonsko mesto
SSKJ²
pôldržáven -vna -o [pou̯dəržavən] prid. (ȏ-á)
ki je delno last države: poldržavno podjetje
SSKJ²
poléči -léžem dov., polézi polézite; polégel polêgla; nam. poléč in polèč (ẹ́ ẹ̑)
1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: ob strelu so vojaki polegli; polegli so in zaspali
// drug za drugim namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: popotniki so bili trudni in so zgodaj polegli / čreda je polegla / poleči k počitku
2. priti iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoka trava rada poleže / konju so uhlji polegli po glavi
3. knjiž., s prislovnim določilom razprostreti se, razširiti se nizko nad površino: dim je polegel po palubi; megla se je polegla po dolini
4. knjiž. z daljšo, širšo stranjo namestiti kaj pokonci stoječega na podlago: da se vreča ne bi prevrnila, jo je polegel / polegel ga je na klop in ga začel tepsti; mulovodci so polegli mule
5. skotiti, povreči: psica, svinja je polegla pet mladičev / nizko polegla je že tri pankrte rodila
● pazi, da svinja mladičev ne poleže povzroči poškodbe, smrt mladičev, ležeč na njih; star. v vasi je poleglo že deset prašičev poginilo; nar. tolminsko do kosila poležem vso travo pokosim; ekspr. polegel je že marsikatero žensko imel je že z marsikatero žensko spolni odnos; star. mraz ga je tresel, da je moral poleči leči
    poléči se 
    1. postati manj intenziven, manj izrazit: boj, jeza, nevihta se poleže / ponoči se je življenje v mestu poleglo / govorice so se kmalu polegle / razburkano morje se je poleglo se je umirilo; brezoseb. ko sem to slišal, se je v meni poleglo
    2. preiti iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se je poleglo na dno / prah se je polegel
    ●     posedi malo, da se kosilo poleže da želodec začne normalno prebavljati; suh sneg, zrahljana zemlja se kmalu poleže usede, posede; ekspr. tam se svet nekoliko poleže postane bolj položen, raven
    polégel -êgla -o:
    polegle strasti so se spet budile
    poléžen -a -o:
    kdaj je bil pes poležen; dlaka ni poležena, ampak stoji pokonci; po nevihti je bilo žito poleženo
SSKJ²
poledenélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost poledenelega: poledenelost ceste / že ob manjši poledenelosti se greben ne da preplezati
SSKJ²
poledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli
// prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele
3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela
    poledenèl in poledenél -éla -o:
    poledenele ceste
SSKJ²
poledenítev -tve ž (ȋ)
geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki: poledenitev v ledeni dobi
// vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu: ostanki proda iz zadnje poledenitve
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poledenítven -a -o (ȋ)
pridevnik od poledenitev: poledenitvena doba
SSKJ²
polédica -e ž (ẹ̑)
tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču: nesreča se je zgodila zaradi poledice / če bo jutri mrzlo, bo poledica / pri označevanju časovnosti ob poledici je vožnja nevarna
SSKJ²
póleg1 [tudi polək] prisl. (ọ̑)
zraven1: na mizo položi kruh in poleg nož; po poti hodi otrok, pes teče poleg / dela v sobi poleg / seka drva, poleg pa žvižga / pri aretacijah je bil tudi on poleg / daj otroku mleka in kaj poleg / poleg kot ukaz psu bodi ob vodnikovi levi nogi
SSKJ²
póleg2 in poleg [tudi polək] predl. (ọ̑) z rodilnikom
1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: stopata drug poleg drugega; stal je poleg mene; posaditi otroka poleg sebe / cesta teče poleg Krke ob Krki / primitivnejša oblika nekaj časa vzdrži poleg višje
2. za izražanje dodajanja: govoril boš ti, pa še kdo poleg tebe; rastlina potrebuje poleg vlage tudi sončno svetlobo / razpravljali so poleg drugega tudi o šolstvu; zamuja in poleg tega je len; v sobi je poleg (vsega) tega še temno / v vezniški rabi dela v tovarni, poleg tega pa študira še pravo
3. za izražanje primerjave: poleg njega je kakor pritlikavec; postavljati Koseskega poleg Prešerna / star. vse preteklo se nam zdi lepše poleg sedanjega kakor
4. zastar. kljub: poleg vseh slabosti je dober človek
SSKJ²
poléga -e ž (ẹ̑)
dejstvo, da rastline poležejo: polega zmanjša kakovost žita
SSKJ²
poléganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od polegati: poleganje v senci / poleganje pšenice
SSKJ²
polégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati
// drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh in takoj zaspali / krave so polegale v senco
2. s presledki biti v vodoravnem položaju
a) zaradi spanja, počitka: otroci so radi polegali po peči; polegati v senci
b) zaradi bolezni: bolnik je slaboten in še polega; mati že dlje časa polega
3. prihajati iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoko žito rado polega
// preh. delati, da pride kaj iz normalnega v tak položaj: otroci, ne polegajte trave
4. knjiž., s prislovnim določilom razprostirati se, razširjati se nizko nad površino: po dolini je začela polegati megla / mrak že polega
    polégati se 
    1. postajati manj intenziven, manj izrazit: jeza, vihar se polega
    2. prehajati iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se počasi polega na dno / prah za avtomobilom se polega
    ●     star. to blago se ji lepo polega ji lepo pristaja
SSKJ²
polegávati -am nedov. (ȃ)
zastar. poležavati: polegaval je na postelji
SSKJ²
polémičen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičen
    polémično prisl.:
    polemično povzeti nasprotnikove trditve
SSKJ²
polémičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost polemičnega: polemičnost članka / pisateljeva polemičnost
SSKJ²
polémik -a m (ẹ́)
kdor polemizira: bil je nadarjen kritik in polemik
SSKJ²
polémika -e ž (ẹ́)
ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: med predstavnikoma različnih smeri se je vnela polemika; začeti polemiko; prenehati z javno polemiko; ton polemike / pisna polemika
SSKJ²
polemizírati -am nedov. (ȋ)
ostro si izmenjavati nasprotujoča si mnenja, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: polemizirati z matematiki; polemizirati z novimi nazori, pojmovanji
SSKJ²
polenáriti -im dov. (á ȃ)
1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji
2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril
SSKJ²
polénce -a s (ẹ̄)
manjšalnica od poleno: cepil je polenca; naložiti polenca na ogenj
SSKJ²
polénček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od polence, poleno: brcnil je polenček, ki je ležal pred pečjo; kuriti s polenčki
SSKJ²
poleníti -ím dov., tudi poléni; polénil (ī í)
1. narediti koga lenega: lahko življenje ga je polenilo; fant se je zredil in se polenil; duševno se poleniti / poleniti se za pisanje / vroče sonce jih je polenilo / poleniti telo; sčasoma se mišice polenijo
2. ekspr. narediti, da se kaj počasi premika: polenil je korak; reka se v ravnini poleni
SSKJ²
poléno -a s (ẹ́)
razžagan neobdelan kos lesa za kurjavo: v peči so prasketala polena; klati polena v trske; pobral je poleno in ga vrgel za njim; debelo, okroglo, smolnato poleno; naročje polen / metrska polena
● ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih
SSKJ²
polénovka -e ž (ẹ́)
posušena riba trska: kuhati, namakati polenovko
SSKJ²
polénta -e ž (ẹ̑)
gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode: kuhati, jesti polento; z ocvirki zabeljena polenta; skleda polente
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poléntar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar
2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje
SSKJ²
polentár2 -ja m (á)
nar. zahodno kuhalnica za mešanje polente: mešati s polentarjem
SSKJ²
poléntarski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od polentar1 2: preganjati polentarsko sodrgo
SSKJ²
polepíti in polépiti -im, tudi polépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepljenjem pokriti: polepiti zidove z lepaki, razglasi / ekspr. polepiti vse mesto z reklamami
2. drugega za drugim zalepiti: polepiti luknje na žogi / polepiti zračnico / polepiti rane z obliži
    polépljen -a -o:
    polepljeni gumijasti škornji; z letaki polepljena ograja
SSKJ²
polépšati -am dov. (ẹ̑)
1. narediti kaj (bolj) lepo: polepšati hišo; mesto se je pred praznikom polepšalo / polepšati si obraz olepotičiti
2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pisatelj je življenje preveč polepšal
SSKJ²
polepšáva -e ž (ȃ)
glagolnik od polepšati: polepšava stanovanja / polepšava obraza
SSKJ²
polepšávati -am nedov. (ȃ)
delati kaj (bolj) lepo: polepšavati okolico naselja; polepšavati si obraz
SSKJ²
polepševálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za polepševanje: polepševalna sredstva
SSKJ²
polepševánje -a s (ȃ)
glagolnik od polepševati: polepševanje stanovanja
SSKJ²
polepševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj (bolj) lepo: polepševati stanovanje
SSKJ²
polesketávati se -am se tudi polesketávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih se lesketati: gladina vode se polesketava; v sončni svetlobi so se polesketavali bajoneti; pren., ekspr. v očeh se jim je polesketaval upor
SSKJ²
polésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. odlesti: oblekel se je in polezel iz sobe / od tod je polezel na najvišje vrhove šel
SSKJ²
poléščiti -im dov. (ẹ̄)
knjiž. pološčiti: poleščiti parket
    poléščen -a -o:
    poleščena vrata
SSKJ²
polèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. krajevno, časovno omejeno letenje: polet od Ljubljane do Zagreba je trajal pol ure; vsa letala so se vrnila s poleta nad nasprotnikovim ozemljem; čarterski, izvidniški polet / letalski poleti / vesoljski poleti; polet na luno / svatbeni, ženitovanjski polet matice pri katerem se matica opraši
♦ šport. smučarski poleti pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč
2. let, letenje: spremeniti smer poleta / z očmi slediti poletu žoge
3. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: polet jim upada; biti poln mladostnega poleta; delati z velikim poletom / delovni, revolucionarni polet
4. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: gospodarski polet države; začetek poleta industrije / francoska revolucija je povzročila velik polet narodnostnih gibanj v Evropi jih je pospešila, okrepila; pren. zavirati polet njegovih misli
SSKJ²
poletáš -a m (á)
zool. riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se lahko premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans:
SSKJ²
poletávati -am nedov. (ȃ)
premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: lastovka poletava nad vodo; metulji poletavajo s cveta na cvet; pren., ekspr. njegove misli poletavajo k družini
● knjiž., ekspr. deli pogovora poletavajo v sobo se slišijo
SSKJ²
poléten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice
// nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni
● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra
♦ agr. poletna rez; astron. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia
    polétno prisl.:
    poletno se obleči
SSKJ²
poléten2 -tna -o prid. (ẹ̄)
publ. poln poleta, vneme: napadi nasprotnega moštva so bili organizirani, poletni in trdni
SSKJ²
polétenski -a -o [poletənski] prid. (ẹ̑)
star. poleten1: bil je lep poletenski večer / poletenska obleka
    polétensko prisl.:
    biti poletensko oblečen
SSKJ²
poletéti -ím dov., polêtel (ẹ́ í)
1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula
// knjiž. steči1, pohiteti: po prstih je poletel k materi
2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Pariz; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov
● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poléti prisl. (ẹ́)
v poletnem času: poleti bomo šli k morju; lani poleti se je oženil / ekspr. soba je pozimi in poleti vlažna zmeraj / obleka za poleti
SSKJ²
polétje -a s (ẹ̑)
1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje
♦ astron. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega, sončnega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje ali indijansko poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena
// za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje
2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva
● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let
SSKJ²
poletúša -e ž (ú)
nav. mn., zool. glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae:
SSKJ²
poležáti -ím dov. (á í)
1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži
// krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži
2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtila
● knjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose
    poležán -a -o:
    poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana
SSKJ²
poležávanje -a s (ȃ)
glagolnik od poležavati: poležavanje v senci
SSKJ²
poležávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih ležati
a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa
b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano
● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose
SSKJ²
poleževáti -újem nedov. (á ȗ)
poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja
SSKJ²
poléžkati1 -am nedov. (ẹ̑)
nar. poležavati: cel dan poležka na peči
SSKJ²
polêžkati2 -am dov. (ȇ)
otr. poležati: bi rada še malo poležkala, hčerka
SSKJ²
poležkávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. poležavati: mačka poležkava na peči / zadnje leto ni mogel več delati in je dosti poležkaval
SSKJ²
poležkováti -újem tudi poléžkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
ekspr. poležavati: poležkovati v senci / že nekaj dni se ni počutil dobro in je poležkoval
SSKJ²
poležúh -a m (ū)
slabš. kdor (rad) dolgo leži, poležava: on je velik poležuh / kot nagovor vstanite, poležuhi
SSKJ²
pôlfabrikát -a [pou̯fabrikat] m (ȏ-ȃ)
polizdelek: usnje, deske in drugi polfabrikati
SSKJ²
pôlfevdálen -lna -o [pou̯feu̯dalən] prid. (ȏ-ȃ)
ki ima določene značilnosti fevdalnega: polfevdalni odnosi
SSKJ²
pôlfinále -a [pou̯finale] m (ȏ-ȃ)
šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu: uvrstiti se v polfinale / polfinale so vsi tekači tekli zelo hitro polfinalni tek
SSKJ²
pôlfinálen -lna -o [pou̯finalən] prid. (ȏ-ȃ)
1. nanašajoč se na polfinale: polfinalna tekma
2. namenjen za izdelavo drugega izdelka: polfinalni in finalni izdelki
SSKJ²
pôlfinalíst -a [pou̯finalist] m (ȏ-ȋ)
šport. posameznik ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v polfinalu: postal je polfinalist; med polfinalisti je tudi reprezentanca Slovenije
SSKJ²
pôlfinalístka -e [pou̯finalistka] ž (ȏ-ȋ)
šport. posameznica ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v polfinalu: znane so polfinalistke ženskega odbojkarskega evropskega prvenstva; polfinalistka lepotnega tekmovanja; polfinalistka v košarkarskem tekmovanju dijakinj
SSKJ²
pôlfotélj -a [pou̯fotelj] m (ȏ-ẹ̑)
udoben stol z naslonjalom za hrbet, navadno oblazinjen: sesti v polfotelj; fotelji in polfotelji
SSKJ²
pôlglásen -sna -o [pou̯glasən] prid.(ȏ-á)
ki ni popolnoma glasen: igralca sta iz glasnega govorjenja prešla v polglasno in nato v šepetanje / polglasno šepetanje
    pôlglásno prisl.:
    polglasno kaj reči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polglásnik -a [pou̯glasnik] m (ȃ)
jezikosl. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik; črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki
// znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik
SSKJ²
pôlgospôski -a -o [pou̯gosposki] prid. (ȏ-ó)
po določenih lastnostih, značilnostih podoben gosposkemu: polgosposki človek; ima polgosposke navade
SSKJ²
pôlgŕm -a [pou̯gərəm in pou̯gərm] m (ȏ-ȓ)
bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi
SSKJ²
pôlgrúntar -ja [pou̯gruntar] m (ȏ-ȗ)
lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji
♦ pravn. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta
SSKJ²
pôlh -a [pou̯h] m (ō ó)
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe
SSKJ²
pôlhar -ja [pou̯har] m (ȏ)
lovec na polhe: je izkušen polhar
SSKJ²
pôlharski -a -o [pou̯harski] prid. (ȏ)
nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč
SSKJ²
pôlharstvo -a [pou̯harstvo] s (ȏ)
dejavnost polharjev: v teh krajih je razširjeno polharstvo
SSKJ²
pôlhati -am [pou̯hati] nedov. (ȏ)
nar. loviti polhe: polhali so celo noč
SSKJ²
pôlhek -hka [pou̯hək] m (ō)
manjšalnica od polh: mladi polhki
SSKJ²
pôlhov -a -o [pou̯hov-] prid. (ó)
nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko
SSKJ²
polhovína -e [pou̯hovina] ž (í)
1. polšje krzno: kučma iz polhovine
2. polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine
SSKJ²
pôlhovka -e [pou̯hou̯ka] ž (ó)
kučma, kapa iz polhovih kožic, polhovine: pozimi so nosili polhovke
SSKJ²
poli... prvi del zloženk
nanašajoč se na večje, veliko število: poligraf, polimorfen, politehnik, politonalen
SSKJ²
poliakríl -a m (ȋ)
kem. s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov: poliester in poliakril / jopica, izdelana iz 100-odstotnega poliakrila
SSKJ²
poliakrílen -lna -o (ȋ)
pridevnik od poliakril: poliakrilna vlakna
SSKJ²
poliakrílnitríl -a m (ȋ-ȋ)
kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za umetna vlakna:
SSKJ²
poliakrílnitrílen -lna -o (ȋ-ȋ)
pridevnik od poliakrilnitril: poliakrilnitrilna vlakna
SSKJ²
poliamíd -a m (ȋ)
kem. s polikondenzacijo navadno aminokislin in aminov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken: polimerizacija poliamida; poliester in poliamid / izdelki iz poliamida; vlakna iz poliamida
SSKJ²
poliamíden -dna -o (ȋ)
pridevnik od poliamid: poliamidna vlakna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poliandríja -e ž (ȋ)
knjiž. zakon žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo: živeti v poliandriji
SSKJ²
poliartrítis -a m (ȋ)
med. vnetje sklepov: kronični poliartritis
SSKJ²
políca1 -e ž (í)
1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami
● ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji
// kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica
2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina
SSKJ²
políca2 -e ž (í)
navadno v zvezi zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi: izdati polico; prošnja za razveljavitev police / nezgodna zavarovalna polica
SSKJ²
policáj -a m (ȃ)
pog. policist: policaji so ga odvedli; skupina policajev na konjih
SSKJ²
policájka -e ž (ȃ) pog.
policistka: policajka nas je legitimirala; policaji in policajke
SSKJ²
policájski -a -o prid. (ȃ)
pog. policijski: policajska uniforma / policajska služba
SSKJ²
policéntričen tudi policêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
knjiž. ki ima več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: policentrični razvoj gospodarstva
SSKJ²
policentrízem -zma m (ī)
knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: gospodarski, kulturni policentrizem
♦ polit. policentrizem v mednarodnem delavskem gibanju načelo, po katerem naj vsaka posamezna partija ali gibanje samostojno odloča o svoji politični usmeritvi, delovanju
SSKJ²
policíja -e ž (ȋ)
organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / državna policija / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost; finančna policija v nekaterih državah državni organ, ki preverja skladnost davčnih prijav poslovne dokumentacije / odvedli so ga na policijo na policijsko postajo
// policisti: policija je aretirala osumljenca; obvestiti policijo; išče ga policija
● ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala
♦ voj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil
SSKJ²
policíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / ekspr.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa ne glede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano
SSKJ²
policíst -a m (ȋ)
pripadnik organa za javno in državno varnost, navadno uniformiran: policisti so ga aretirali; poklicati policista / prometni policist / policist v civilu ki ne nosi uniforme
SSKJ²
policístka -e ž (ȋ)
uniformirana pripadnica organa za javno in državno varnost: prišla je v spremstvu policistke
SSKJ²
polìč in pôlič -íča m (ȉ í; ó í)
1. nekdaj prostorninska mera, približno 7,5 decilitra: prinesel mu je polič vina; polič moke / merili so s poličem in ne z litrom
2. nar. vrču podobna posoda: izprazniti polič; piti iz poliča
SSKJ²
políčast -a -o prid. (í)
podoben polici, polički: poličaste ploskve / poličasta strmina
SSKJ²
políček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od polič: naročil je poliček vina
SSKJ²
políčen -čna -o (ȋ)
pridevnik od polica1: polični rob
SSKJ²
políčica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od polica1: odložiti pepelnik na poličico pri oknu
SSKJ²
políčka -e ž (í)
manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička
♦ alp. ozka prečna izboklina v steni
SSKJ²
poliéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejujejo mnogokotniki: površina poliedra / pravilni polieder ki ga omejujejo skladni pravilni mnogokotniki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poliéster -tra m (ẹ́)
kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken: poliester in poliamid / mešanica poliestra, volne in bombaža; izdelki, plovila iz armiranega, ojačanega poliestra / vlakna iz poliestra
SSKJ²
poliéstrn -a -o prid. (ẹ́)
kem. ki je iz poliestra: tkanine iz poliestrnih vlaken
SSKJ²
poliéstrski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na poliester: poliestrska vlakna / poliestrske smole
SSKJ²
polietilén -a m (ẹ̑)
kem. s polimerizacijo etena nastala umetna snov, ki se uporablja za izdelavo embalaže, filmov, tesnil: proizvodnja polietilena
SSKJ²
polietilénski -a -o prid. (ẹ̑)
kem. ki je iz polietilena: polietilenska vlakna
SSKJ²
polifón -a -o prid. (ọ̑)
glasb. polifonski: polifona kompozicija
SSKJ²
polifoníja -e ž (ȋ)
glasb. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija
SSKJ²
polifónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od polifonija: polifonska skladba
SSKJ²
poligámen -mna -o prid. (ā)
nanašajoč se na poligamijo: poligamni zakon / poligamna družina
SSKJ²
poligamíja -e ž (ȋ)
zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji
SSKJ²
poliglót -a m (ọ̑)
kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan
SSKJ²
poligón -a m (ọ̑)
1. voj. kraj1, prostor:
a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon
b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke / preizkusni poligon; pren., publ. ta dežela je poligon za preizkušanje moči velesil
2. geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami; mnogokotnik: narisati poligon / tangentni poligon
♦ geod. v določenem zaporedju medsebojno povezane poligonske točke; šport. kraj, prostor za vadbo, na katerem je v zaporedju postavljeno različno telovadno orodje
SSKJ²
poligonálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki ima mnogo kotov; mnogokoten: poligonalni prostor / težka poligonalna miza iz ebenovine
♦ arhit. poligonalna apsida
SSKJ²
poligónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poligon: poligonske vaje / poligonska mreža skupek poligonov na določenem ozemlju; poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta
SSKJ²
poligráf -a m (ȃ)
1. psih. aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice, detektor laži: njegove trditve naj bi potrdil tudi poligraf; uporaba poligrafa; preizkus s poligrafom, na poligrafu / strokovnjak za poligraf (na sodišču)
2. med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf
SSKJ²
poligráfičen -čna -o (á)
pridevnik od poligraf: poligrafični zapis
SSKJ²
poligrafíja -e ž (ȋ)
grafično prikazovanje več fizioloških pojavov hkrati: papir za poligrafijo; strokovnjak za poligrafijo / s poligrafijo je mogoče prepoznati nekatere motnje spanja; diagnostična poligrafija
SSKJ²
poligrafíst -a m (ȋ)
strokovnjak za poligrafijo, poligrafski preiskovalec: izkušen, usposobljen poligrafist; vrhunski poligrafist / združenje poligrafistov
SSKJ²
poligráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poligrafiste, poligrafe ali poligrafijo: poligrafski laboratorij; poligrafski test; uporaba poligrafske metode; stroški poligrafske preiskave; poligrafsko snemanje, testiranje / poligrafski preiskovalec
SSKJ²
polihístor -ja m (ȋ)
poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polihístorski -a -o prid. (ī)
tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje
SSKJ²
polihístorstvo -a s (ī)
poznavanje mnogih področij, strok: njegovo nagnjenje k polihistorstvu
SSKJ²
políkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / skrbno polikati obleko zlikati
// drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose
2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral
    políkan -a -o
    1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan
    ●     ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen
    2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti
SSKJ²
poliklíničen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na polikliniko: poliklinično zdravljenje / poliklinična mreža
SSKJ²
poliklínika -e ž (í)
zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na specialistične preglede in zdravljenje: oditi na polikliniko / šolska poliklinika; nezgodni oddelek poliklinike
SSKJ²
polikloríran -a -o prid. (ȋ)
nav. mn., kem., v zvezi poliklorirani bifenil strupena, rakotvorna, težko razgradljiva umetna organska spojina iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov, ki se uporablja zlasti v industriji: onesnaženje s polikloriranimi bifenili [PCB]; odstranjevanje polikloriranih bifenilov
SSKJ²
polikondenzácija -e ž (á)
kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzacija aminokislin
SSKJ²
polikondenzacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na polikondenzacijo: polikondenzacijski produkti / polikondenzacijske umetne smole umetne smole, ki nastanejo pri polikondenzaciji
SSKJ²
polikondenzát -a m (ȃ)
kem. spojina, nastala s polikondenzacijo:
SSKJ²
polikondenzírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzirati estre organskih kislin; estri akrilatne kisline (se) polikondenzirajo
SSKJ²
polikromátičen -čna -o prid. (á)
večbarven: polikromatični izdelki
SSKJ²
polikromírati -am nedov. in dov. (ȋ)
um. barvati v več barvah: polikromirati oltar
    polikromíran -a -o:
    polikromirana keramika, kupola
SSKJ²
pôlilegálen -lna -o [pou̯ilegalən] prid. (ȏ-ȃ)
ki ni popolnoma ilegalen: polilegalna dejavnost
SSKJ²
polilóg -a m (ọ̑)
pogovor med več osebami ali skupinami, večgovor: polilog udeležencev posveta / glasbeni, medijski, virtualni polilog
SSKJ²
polimêr -a m (ȇ)
kem. spojina iz velikega števila medsebojno vezanih monomerov: naravni in sintetični polimeri; struktura polimerov
SSKJ²
polimêren -rna -o (ȇ)
pridevnik od polimer: struktura polimerne snovi
SSKJ²
polimerizácija -e ž (á)
kem. spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizacija in polikondenzacija
SSKJ²
polimerizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. povzročati spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizirati eten; monomeri (se) polimerizirajo v makromolekule
SSKJ²
polimórfen -fna -o prid. (ọ̑)
1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polimorfni pojavi
2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov, mnogoličen: polimorfna funkcija
♦ min. polimorfna snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah, mnogolična snov
SSKJ²
polimorfízem -zma m (ī)
biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike, mnogoličnost: polimorfizem pri žuželkah
♦ min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah, mnogoličnost
Število zadetkov: 97669